V začetku tedna je v Ljubljani potekala strokovna konferenca o prehodu v nizkoogljično družbo v času krize.
Strokovne konference, ki jo sta jo v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Britansko veleposlaništvo, se je udeležilo prek 60 udeležencev.
Kot so sporočili z GZS, so na strokovnem srečanju razpravljali o priložnostih in novih bremenih, ki jih gospodarstvu nalagajo usmeritve k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Na konferenci so najprej predstavili študijo Inštituta za raziskave javnih politik iz Londona z naslovom »Evropska poslovna perspektiva: priložnosti in izzivi na poti do nizkoogljične družbe«. V nadaljevanju je bila predstavljena britanska podnebna politika, ki s proaktivnim pristopom britanski industriji omogoča spodbudno poslovno okolje. Slovenske razmere pa so prikazali predstavniki ministrstev, ki so podali stanje in trende emisij toplogrednih plinov (TGP), usmeritve in instrumente za zmanjševanje emisij TGP ter usmeritve gospodarstvu, ki jih opredeljuje osnutek nove Industrijske politike, katere sestavni del mora biti tudi usmerjenost v nizkoogljično družbo.
Tako kot v drugih državah članicah, je tudi pri nas del emisij TGP nadzorovan in uravnavan s trgovalno shemo z emisijskimi kuponi - EU ETS. Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, uporablja najboljše razpoložljive tehnologije in se z namenom krepitve konkurenčnosti povezuje v centre odličnosti in kompetenčne centre, ter tako sledi globalnim trendom. Žal prakse kažejo, da uvajanje inovativnih okoljskih rešitev, kot tudi umeščanje v prostor, velikokrat naleti na ovire. Preostali del emisij TGP, ki nastajajo v ne-ETS sektorjih, pa bo reguliran s strani države. Največje zmogljivosti pri zmanjševanju emisij TGP bodo v izvajanju ukrepov energetske sanacije stavb v javnem sektorju in na področju transporta.
Kot so med drugim še sporočili z GZS, so na okrogli mizi posebej poudarili, da gospodarstvo potrebuje večjo preglednost ukrepov v smislu spremljanja učinkov in fleksibilnosti pri izvajanju ukrepov s področja okolja (URE, OVE, energetska sanacija stavb, trajnostni transport, zelena javna naročila itd.), spodbujanje inovativnosti, prenos znanj iz raziskovalnih institucij, spodbudno poslovno okolje, dostopnost finančnih virov in ne nazadnje tudi ustrezne kompetence. (mj)