Prišel trenutek resnice

Poročilo obsega 400 strani sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike, drastične spremembe glede energije, zemlje, industrije, zgradb, transporta in mest. Znanstveniki opozarjajo, da je zato pred nami ogromna in nujna naloga omejitve globalnega segrevanja, ki bo zahteval zelo hitro in korenito zmanjševanje emisij CO₂. Pri tem morajo biti vključeni vsi deležniki, saj je izid vnaprej nemogoče napovedati. Prav tako se moramo pripraviti na posledice in izgube, ki se jim ne moremo več izogniti.

Posebno poročilo IPCC o omejitvi dviga globalne temperature na 1,5° C kaže, da je treba globalne emisije do leta 2030 praktično prepoloviti, najkasneje do sredine stoletja pa jih spraviti na neto ničelno stopnjo, a najbolj kritičnih bo naslednjih nekaj let. Rešitve, ki podpirajo razvoj, odpornost na klimatske spremembe in prinašajo bolj zdravo in obetajočo družbo in prihodnost, že obstajajo.

Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo s trenutnim tempom, naj bi dvig globalne temperature presegel 1,5 stopinje že med letoma 2030 in 2052, kar pomeni, da je zmanjšanje emisij še toliko nujnejše – najbolje je, da se začnejo emisije hitro nižati v naslednjih letih.

Za omejitev dviga temperature na 1,5° C bi morali globalno porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini, do leta 2050 pa jo praktično odpraviti. Obnovljivi viri energije bi zagotavljali 70-85 odstotkov elektrike leta 2050, trendi pa kažejo tudi večji potencial izkoriščanja obnovljivih virov. Poročilo ugotavlja, da velik napredek sončne in vetrne energiji kot tudi skladiščenja električne energije nakazuje, da se je tranzicija že začela, izpopolniti pa je treba še tehnologijo za odstranjevanje viška CO₂ iz ozračja.

Prav tako bi se morala hitro zmanjševati poraba fosilnih goriv. Do leta 2030 bi se tako poraba premoga morala zmanjšati vsaj za dve tretjini, do leta 2050 pa ta ne bi bil več v uporabi. Enako velja tudi za porabo nafte in zemeljskega plina. Po scenariju, ki se ne zanaša na tehnologije za odstranjevanje CO₂, bi morali do leta 2030 porabo nafte zmanjšati 37 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2010 in zemeljskega plina za 13 odstotkov.

Če bi prekoračili mejo 1,5° C, in planet segreli na 2° C, bi tako ljudi kot tudi živali in rastline izpostavili mnogo večjim tveganjem. V tem primeru bi se ozračje bolj segrelo, kar bi pomenilo, da bi se število ljudi, ki bi bilo izpostavljeno pomanjkanju vode zaradi podnebnih sprememb, povečalo za kar 50 odstotkov, za štirikrat več ljudi bi bilo izpostavljeno revščini, desetkrat več ljudi bi bilo izpostavljeno zmanjšanju pridelka, 400 milijonov več ljudi pa bi bilo stalno izpostavljenih ekstremnim vročinskim valovom. Za države ob Mediteranu bi se podvojilo pomanjkanje vodnih virov in znatno povečalo tveganja za suše. Izguba ledu na Antarktiki in Grenlandiji bi lahko dosegla kritično raven in vodila v večmetrski dvig morja v naslednjih stoletjih, izginilo pa bi tudi kar 90 odstotkov koralnih grebenov.

Svet se je od predindustrijske ravni doslej že segrel za 1° C, trenutno pa je na poti, da se segreje za 2 do 3 stopinje, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov, sicer se bomo znašli v svetu pogostih vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov, vse pogostejših gozdnih požarov, vse bolj uničujočih orkanov, uničenja ekosistemov in izumiranja živalskih vrst, opuščanja kmetijskih zemljišč in drugega. Tako bi bil do leta 2100 svet, kot ga poznamo danes, nerazpoznaven.

Omejitev segrevanja planeta na 1,5° C namesto na 2° je velik izziv, a ni nemogoč, če bomo hitri, drzni in bomo imeli nekoliko sreče ter pospešili dejanja v to smer ter pri tem vključiti vse sektorje. Pri tem so državam lahko zgled ukrepi posameznih mest, ki dokazujejo, da gredo dekarbonizacija, trajnost in gradnja, odporna na podnebne spremembe, z roko v roki. Za ljudi in planet samo pol stopinje pomeni že veliko razliko v posledicah, ki jih prinaša segrevanje ozračja.

Posebno sporočilo bo neposredno prispevalo k dialogu, ki se bo zaključil decembra letos na letni podnebni konferenci OZN (COP24) v Katowicah. Državam bo služilo kot vodilo pri okrepitvi oziroma zaostritvi njihovih podnebnih akcijskih načrtov.