Jedrska energija

Pristojni odbor podprl predlog resolucije o miroljubni rabi jedrske energije

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je kljub nasprotovanju Levice potrdil Predlog Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.

Pristojni odbor podprl predlog resolucije o miroljubni rabi jedrske energije

Sejo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je zaznamovalo sprejetje Predloga Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in njegovih dopolnil, ter predloga za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2. Člani odbora so predlog resolucije z izjemo Levice in poslanca Svobode Miroslava Gregoriča potrdili. Podprli so ga preostali člani iz vrst Svobode, ter predstavniki SDS, SD in NSi.

Na seji so bili prisotni tudi predstavniki vlade, jedrske stroke ter zainteresiranih javnosti in civilne družbe.

Minister za okolje, prostori in energijo Bojan Kumer je ob obravnavi predloga resolucije o miroljubni rabi jedrske energije izpostavil, da resolucija »kot programski dokument podaja ključne cilje in politične usmeritve za razvoj jedrskega programa in je izkaz načelne politične podpore k dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji.« Glede slovenskega jedrskega programa pa je dodal: »Imamo znanje, imamo izkušnje, imamo zelo zgledno urejen jedrski program, ki je ne samo zgleden, ampak tudi referenčen in dobra primerjava in eden izmed najboljših na svetu.«

Resolucija tako prepoznava status Slovenije kot države z delujočim jedrskim programom, hkrati pa prepoznava tudi potrebo po nadomestitvi obstoječega jedrskega vira po izteku njegove življenjske dobe. Prav tako resolucija prepoznava pomen izobraževanja in raziskovalne dejavnosti na področjih jedrske varnosti, jedrske energije, ravnanja z jedrskimi odpadki in zagotavljanja sredstev za dejavnosti na področjih razvoja jedrske stroke.

Poslance je nagovoril tudi državni sekretar Danijel Levičar, ki je zadolžen za projekt JEK2. Povedal je, da »države v Evropski uniji in mednarodne energetske organizacije, kot je Mednarodna organizacija za energijo, napovedujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050, Slovenija pa bo do leta 2040 potrebovala vsaj novih deset teravatnih ur čiste električne energije.« Zato je treba najti zanesljivo, dostopno in čisto energijo. V Sloveniji je kombinacija, ki je za to najprimernejša, jedrska energija in obnovljivi viri energije. Levičar je še dodal, da z resolucijo dajeta Vlada in Državni zbor jasen signal, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji vidita razvoj jedrskega programa in izvedbo projekta JEK 2, »naša zaveza pa s tem ostaja z resolucijo stabilnost, napredek in pa seveda družbena blaginja.«

Vendar pa resolucija pri vseh javnostih ni naletela na odobravanje. Nasprotovanje so izrazili v Zvezi ekoloških gibanj, njihov predstavnik Zoran Kus je povedal, da bi projekt JEK2 za Slovenijo kot relativno malo državo predstavljal »bistveno preveliko tveganje naslonitve zgolj na en jedrski energetski vir zaradi velikostnega razreda celotnih stroškov pritiska na javna sredstva, državna poroštva ter kreditno sposobnost države bi vodil v finančno brezno oziroma potencialni finančni zlom države, visoka cena iz elektrike, pa bi močno povečala energetsko revščino.«

Nasprotovanje sprejetju resolucije so izrazili tudi v nekaterih drugih združenjih, kot so  mladi za podnebno pravičnost, Greenpeace Slovenija, Umanotera in Eko Krog.

Stroka na drugi strani poudarja pomen jedrske energije za zagotavljanje dolgoročne samozadostnosti pri oskrbi z električno energijo. To je izpostavil tudi nekdanji dolgoletni predsednik uprave NEK, Stane Rožman, ki resolucijo podpira, »ker ponuja del rešitve na dolgi rok. Na dolgi rok čez 15 let ne bo rešena klimatska kriza, zagotovo ne, po kateremkoli scenariju. Če pa bo jedrski scenarij plus obnovljivi viri, bo Slovenija na dobri oziroma boljši poti kot brez tega.«

Z 12 glasovi za in dvema proti so člani odbora potrdili tudi predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem, ki bo predvidoma 24. novembra 2024.

Katarina Prelesnik
O avtorju