Poglavitni razlog za dobre proizvodne rezultate elektrarn v prvi polovici leta gre pripisati predvsem ugodni hidrologiji, ki je omogočila za tretjino boljšo proizvodnjo hidroelektrarn od lanske. Z oddanimi dvema milijardama 790,4 milijona kilovatnih ur so namreč elektrarne na Dravi, Savi in Soči lanske primerjalne rezultate presegle za kar 33,7 odstotka, dejanska proizvodnja pa je bila za kar 41,2 odstotka boljša od prvotnih bilančnih pričakovanj. K poletnemu izkupičku sta pomemben delež prispevali tudi termoelektrarna Šoštanj, ki je v prenosno omrežje oddala milijardo 362,5 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegla za 18,6 odstotka, ter nuklearna elektrarna Krško, ki je v tem času ob daljši prekinitvi obratovanja zaradi rednega remonta prispevala dve milijardi 488 milijonov kilovatnih ur. Med večjimi proizvodnimi objekti gre omeniti še delež termoelektrarne toplarne Ljubljana, ki pa je letošnjo proizvodnjo električne energije v primerjavi z lansko skoraj prepolovila in v prvi polovici leta v prenosno omrežje oddala »le« 58,5 milijona kilovatnih ur električne energije.
Domače elektrarne so sicer v prvih šestih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale šest milijard 706,4 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 5,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 14,7 odstotka več, kot je bilo sprva pričakovano z elektroenergetsko bilanco. Živahno je bilo v tem obdobju tudi dogajanje na mejah, pri čemer smo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov uvozili 4 milijarde 872,3 milijona kilovatnih ur ali za 4,4 odstotka več kot lani, na tuje pa poslali 5 milijard 913,2 milijona kilovatnih ur oziroma za 15,3 odstotka več kot lani.