Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric je pred kratkim objavilo zadnjo izdajo Energetskega barometra, iz katerega izhaja, da se energetskih sektor uspešno približuje ciljem o dekarbonizaciji sektorja. V njem namreč ugotavljajo, da se emisije ogljikovega dioksida iz energetskega sektorja zmanjšujejo veliko hitreje, kot je bilo sprva pričakovano, delež obnovljivih virov v energetski mešanici pa se uspešno povečuje. Tako naj bi se samo v zadnjem letu povečal za deset odstotkov, v prvi polovici tega leta pa je bilo iz nizoogljičnih virov pridobljeno že dve tretjini vse proizvedene električne energije. Obnovljivi viri v energetski mešanici so v navedenem obdobju dosegli že 40-odstotni delež, medtem ko se je delež premoga pri pridobivanju električne energije zmanjšal za 18 odstotkov. Kot navajajo avtorji dokumenta, vsi podatki kažejo na naraščajoči trend dekarbonizacije energetskega sektorja, saj so denimo še leta 2010 obnovljivi viri predstavljali le 20 odstotkov v energetski mešanici proizvodnje električne energije, lani so dosegli 34-odstotni delež, v prvi polovici tega leta pa že 40-odstotni. Glede na sprejete in napovedane ukrepe naj bi se takšen ugoden trend nadaljeval tudi v prihodnje, kar naj bi po ocenah Eurelectrica ob izpolnitvi določenih pogojev, pomenilo, da bi lahko do leta 2030 delež nizkoogljičnih virov pri proizvodnji elektrike dosegel že 80-odstotni delež, pri čemer naj bi delež jedrske energije znašal 21 odstotkov (v prvi polovici tega leta je bil 26-odstoten), delež OVE pa 60 odstotkov (v prvi polovici leta je bil 40-odstoten). V Eurelectricu ob tem še poudarjajo, da je sektor proizvodnje električne energije v zadnjem sedemletnem obdobju emisije CO2 sicer že drastično zmanjšal, upad je bil zaznan tudi v industriji, medtem ko so se te v prometu krepko dvignile.
Kot rečeno, pa bo za dosego zastavljenih ciljev o ogljično nevtralni Evropi do leta 2050 in vmesnega obdobja do leta 2030 treba še marsikaj postoriti, in sicer v vseh treh navedenih sektorjih, pri čemer Evropo še največ izzivov povezanih z večjo elektrifikacijo čaka v transportu in stavbnem sektorju, precej možnosti pa je tudi v industriji.
Na drugi strani pa bo treba tem povečanim potrebam slediti tudi s hitrejšim uvajanjem novih proizvodnih zmogljivosti in sodobnih tehnologij. Tako bi po ocenah Eurelectrica morali za dosego 60-odstotnega deleža OVE v proizvodnji električne energije do leta 2030 sedanje zmogljivosti vetrnih elektrarn skoraj podvojiti, zmogljivosti sončnih pa glede na sedanje stanje povečati celo za 2,9-krat.
Kot opozarjajo v Eurelectricu, bo vzporedno treba pospešiti tudi nekatere druge aktivnosti, pri čemer je zaradi ukrepov ob pandemiji koronavirusa bilo precej projektov povezanih z gradnjo novih elektrarn, hranilnikov in omrežja upočasnjenih. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se zaradi številnih omejitev še podaljšujejo že tako dolgi časi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo. Dodatni spodbujevalni ukrepi na ravni EU bi bili potrebni tudi pri hitrejši elektrifikaciji prometa, sistemov ogrevanja in hlajenja ter industrijskih procesov ter gradnji polnilne infrastrukture za e-vozila. Z ustreznimi zakonskimi omejitvami opa bi bilo treba preprečiti tudi naraščanje uvoza cenejše električne energije proizvedene iz fosilnih virov iz tretjih držav. Po podatkih Eurelectrica se je namreč ta v zadnjih petih letih povečal iz treh TWh na več kot 20 TWh na leto, pri čemer so emisije pri njeni proizvodnji za dva do trikrat večje od tistih v državah EU.