Slovenske hidroelektrarne so lani v prenosno omrežje oddale 3,7 TWh
električne energije, kar je bilo kar za 36 odstotkov manj kot rekordnega
leta 2014.
Obratovalcem v hidroelektrarnah se bo verjetno še dolgo kolcalo po hidrološko izjemnem letu 2014, ki je omogočal podiranje proizvodnih rekordov. Da je bilo leto 2014 res izjemno, potrjujejo tudi podatki za minulo leto, ko so vse hidroelektrarne v prenosno omrežje oddale »zgolj« 3 milijarde 708,5 milijona kilovatnih ur električne energije ali le 64 odstotkov količin v primerjavi z letom prej. Dejansko dosežena proizvodnja je bila tudi za dobrih deset odstotkov pod sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco, kar je še en podatek, ki govori o tem, da je bila lani hidrologija pod dolgoletnim povprečjem.
Drugače, so tudi lani po količinah proizvedene elektrike bile v ospredju Dravske elektrarne Maribor , ki so skupaj v prenosno omrežje prispevale 2 milijardi 522,6 milijona kilovatnih ur (4,2-odstotni zaostanek za prvotnimi načrti). Elektrarne na zgornji in spodnji Savi so v omrežje oddale 581,7 milijona kilovatnih ur (19,5-odstotni zaostanek za napovedmi), 604 milijone kilovatnih ur pa smo dobili iz elektrarn na Soči (22,1-odstotni zaostanek).
Manjkajoče kilovate iz hidroelektrarn smo skušali nadomestiti s proizvodnjo v termoelektrarnah in nuklearni elektrarni Krško, pri čemer je termoelektrarna Šoštanj prispevala 3 milijarde 496,2 milijona kilovatnih ur (od tega blok 6 2 milijardi 506,3 milijona), nuklearka v Krškem pa 5 milijard 361,5 milijona kilovatnih ur (celotna proizvodnja). Iz vseh termo objektov skupaj smo sicer lani uspeli zagotoviti 9 milijard 170,6 milijona kilovatnih ur, proizvodnja vseh slovenskih elektrarn pa je lani dosegla nekaj manj kot 13 TWh in tako bila za 14,7 odstotka slabša v primerjavi z letom prej ter tudi za 5,5 odstotka nižja od prvotnih napovedi. (bj)