Smernice bodo pomagale pri vključevanju podnebnih vidikov v prihodnje naložbe in razvoj infrastrukturnih projektov, od zgradb in omrežne infrastrukture do vrste zgrajenih sistemov in sredstev. Evropskim institucionalnim in zasebnim vlagateljem bodo omogočale sprejemanje informiranih odločitev o projektih, ki se štejejo za združljive s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU.
Sprejete smernice bodo tako EU pomagale pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora, izvajanju zahtev v skladu z evropskimi podnebnimi pravili in okolju prijaznejši porabi EU. Skladne so s krivuljo zmanjševanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 in podnebno nevtralnostjo do leta 2050, sledijo načelu 'energijska učinkovitost na prvem mestu' in načelu, 'da se ne škoduje bistveno', ter izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje za več skladov EU, kot so InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod.
Posledice podnebnih sprememb že vplivajo na sredstva in infrastrukturo z dolgo življenjsko dobo, kot so železnice, mostovi ali elektrarne, ti vplivi pa se bodo v prihodnosti še okrepili. Zato je bistveno, da se jasno opredeli infrastruktura, ki je pripravljena na podnebno nevtralno prihodnost, odporno proti podnebnim spremembam, in posledično zagotovijo naložbe vanjo.
Krepitev podnebne odpornosti je proces, ki v razvoj infrastrukturnih projektov vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Sprejete tehnične smernice določajo skupna načela in prakse za ugotavljanje, razvrščanje in obvladovanje fizičnih podnebnih tveganj pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju infrastrukturnih projektov in programov. Proces je razdeljen na dva stebra (blažitev in prilagajanje) ter v dve fazi (pregled in podrobna analiza), pri čemer sta dokumentiranje in preverjanje krepitve podnebne odpornosti bistvena dela utemeljitev za sprejemanje odločitev o naložbah.
Natančneje, smernice za infrastrukturo z življenjsko dobo po letu 2050 določajo, da bi bilo treba obratovanje, vzdrževanje in končno razgradnjo katerega koli projekta izvajati na podnebno nevtralen način, ki lahko vključuje vidike krožnega gospodarstva, kot sta recikliranje ali spreminjanje namembnosti materialov. Odpornost novih infrastrukturnih projektov na podnebne spremembe bi bilo treba zagotoviti z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, ki temeljijo na oceni podnebnega tveganja.
Smernice so namenjene predvsem nosilcem projektov in strokovnjakom, ki sodelujejo pri pripravi infrastrukturnih projektov. Lahko pa so tudi uporabna referenca za javne organe, izvajalske partnerje, vlagatelje, deležnike in druge.
Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri velikih projektih za krepitev podnebne odpornosti v obdobju 2014–2020, te smernice krepitev podnebne odpornosti vključujejo v procese upravljanja projektnega cikla, presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje, zajemajo pa tudi priporočila za podporo nacionalnim postopkom krepitve podnebne odpornosti v državah članicah.