Direktiva postavlja merila za preobrazbo stavbnega fonda EU. Do leta 2030 morajo vse nove zgradbe ustrezati standardom brez emisij. Do leta 2050 je cilj popolna prenova obstoječega stavbnega fonda, tako da vse stavbe dosežejo stanje brez emisij. Direktiva uvaja minimalne standarde energetske učinkovitosti. Za nestanovanjske stavbe ti standardi zagotavljajo, da do leta 2030 vse take strukture presegajo najslabših šestnajst odstotkov v energetski učinkovitosti. Do leta 2033 se bo ta prag povečal na šestindvajset odstotkov.
Izjeme
Države članice lahko izvzamejo določene stavbe iz zahtev direktive, vključno z zgodovinskimi stavbami, verskimi objekti in stavbami, ki so v lasti oboroženih sil. Direktiva določa cilje za zmanjšanje porabe primarne energije v stanovanjskih zgradbah: zmanjšanje za šestnajst odstotkov do leta 2030 in za dvajset do dvaindvajset odstotkov do leta 2035. Prenove bodo usmerjene na triinštirideset odstotkov najmanj učinkovitih stanovanjskih zgradb. Del direktive vključuje postopno opuščanje uporabe fosilnih v kotlih do leta 2040. Ta prehod podpirajo nacionalni načrti za prenovo, ki vključujejo načrte za sprejetje obnovljivih virov energije.
Spodbujanje sončne energije in trajnostne mobilnosti
Nova pravila spodbujajo namestitev sončnih energetskih sistemov v nove in obnavljajoče se nestanovanjske stavbe. Prav tako direktiva zahteva polnilnice za električna vozila in parkirna mesta za kolesa. Direktiva bo podpisana in objavljena, države članice pa bodo imele dve leti za prenos novih pravil v nacionalno zakonodajo. Pregled leta 2028 bo ocenil napredek pri izvajanju.
Posodobljena direktiva je del paketa 'Pripravljeni na 55', ki vključuje cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za petinpetdeset odstotkov do leta 2030. Direktiva odraža načelo prednostne energetske učinkovitosti, kot je poudarjeno v Strategiji vala prenov. Z osredotočanjem na strožje standarde, prenove in trajnostne pristope si EU prizadeva preoblikovati svoj stavbni fond, kar pripravlja pot za prihodnost brez emisij do leta 2050. Ta zakonodajna poteza predstavlja korak k trajnostnemu razvoju in energetski učinkovitosti po Evropi.