Energetika

Prva obletnica vlade: v ospredju tudi ukrepi za blaženje energetske krize

Ob prvi obletnici vlade so premier Robert Golob ter podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec povzeli dosedanje delo – in ena osrednjih problematik, s katerimi se je vlada v prvem letu svojega delovanja spopadala, je bila energetska kriza, ki je zajela vso Evropo.

Minulo leto je v dobršni meri zaznamovalo soočanje z energetsko krizo. Vlada, ki je mandat nastopila ravno v času zaostrovanja razmer na energetskem področju, sprejete ukrepe za blaženje in obvladovanje te krize prepoznava kot uspešne. »Vsi podatki zelo jasno kažejo, da so bile cene energentov v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Ukrepi, ki smo jih izvajali v lanskem letu kot odziv na energetsko krizo, so bili izjemno uspešni,« je ob tem v intervjuju za Gibanje Svoboda povedal premier, v vladni izjavi za javnost pa poudaril: »Po uradnih podatkih Eurostata so cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, bistveno nižje od povprečja, bistveno nižja od Nemčije, bistveno nižja od Hrvaške.«

Ukrepov za blaženje energetske krize se je dotaknila tudi podpredsednica vlade Tanja Fajon. Izpostavila je posledice vojne v Ukrajini: porast cen energentov, draginjo in inflacijo, kar pa so po najboljših močeh blažili. Dodala je, da zaradi energetske krize in draginje močno naraščajo življenjski stroški, zato v stranki načrtujejo pobude za ukrepe za blažitev draginje.

Na področju blaženja cen energentov so tako gospodarstvu in turizmu namenili več kot 700 milijonov evrov ter podporo skoraj 5.000 projektom, zagotovili pa so tudi dostop do 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev.

V vladnem sporočilu so še zapisali, da so v vladi pripravili celovit paket ukrepov za zajezitev energetske draginje in z njimi v izjemno negotovih razmerah oblikovali predvidljivo in varno okolje za potrošnika, gospodarstvo in državo. Med ukrepi so izpostavili začasno znižanje DDV za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, omejitev oziroma regulacijo cen nafte in naftnih derivatov ter kurilnega olja, subvencije za nakup lesnih peletov, oskrbo s plinom za odjemalce brez dobavitelja.

Izpostavili so še, da so bili prvič v zgodovini Slovenije primorani reševati energetsko revščino prebivalstva, zato je 74.552 prejemnikov prejelo energetski dodatek za najranljivejše (skoraj 20 milijonov evrov), približno 56,5 milijona evrov pa je bilo namenjeno za izplačilo draginjskega dodatka za družine. Pomoč zaradi visokih cen energentov so namenili tudi podjetjem: 80 milijonov evrov v letu 2022 in 400 milijonov evrov v letu 2023.

Katarina Prelesnik
O avtorju