V Velenju je danes potekala konferenca o energetski prihodnosti Šaleške doline, na kateri je med drugim generalni direktor Premogovnika Velenje
mag. Ludvik Golob izpostavil problematiko, ki zadeva količine in kakovost zalog premoga, proizvodnjo premoga po različnih scenarijih, ki predvidevajo odkopavanje do leta 2030, 2040, 2045 in 2054, investicije, vpliv odkopavanja na okolje ter tranzicijo premogovnih regij v brezogljično družbo. Kot je dejal, so zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin na dan 31. december 2018 znašale 109.350.000 ton. Trenutno je tako v Premogovniku Velenje na voljo še vedno več kot 107 milijonov ton premoga in bodo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi plani obratovanja bloka TEŠ 6 predvidoma odkopavali do leta 2054. Proizvodni plan Premogovnika Velenje do leta 2027 znaša povprečno 3,5 milijone ton premoga in je tudi do leta 2030 še vedno nad 3 milijone ton premoga, nato pa se počasi niža. Količine so usklajene s Termoelektrarno Šoštanj do konca obratovanje bloka 6.
Kot pravi mag. Golob, se v Premogovniku Velenje povsem zavedajo njihovih vplivov na okolje, zato jih tudi nenehno spremljajo in obvladujejo z monitoringom tal, zraka, vod in hrupa. Rezultati meritev tresenja tal so tudi javno dostopni na spletni povezavi http://www.rlv.si/si/dejavnosti/tehnicne-sluzbe/seizmika. V okviru monitoringa vplivov odkopavanja na površino celotno območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje spremljajo z meritvami sprememb površja. Napoved premikov terena zaradi odkopavanja premoga v prihodnosti je izdelana na osnovi računalniškega modela za napovedovanje premikov površine, kot posledice pridobivanja premoga, in na podlagi stalnih izmer premikov na preučevanem območju. Z namenom preverbe vpliva rudarjenja na površino se izdela tudi napoved širjenja jezer zaradi odkopavanja premoga v prihodnosti.
Začasna rekultivacija omogoča varno izvajanje kmetijske in drugih dejavnosti znotraj ugrezninskega območja, vzdrževanje dovoznih poti na ugrezninskem območju, odstranjevanje plasti rodovitne zemlje, vzdrževanje in nadomeščanje obstoječe komunalne infrastrukture, začasno sanacijo razpok, sprotno sanacijo usadov ter vzdrževanje zelenih površin in zasaditve. Pogoji za dokončno ureditev bodo nastopili po končanem izkopavanju premoga. Med Velenjskim in Šoštanjskim (Družmirskim) jezerom poteka tudi gradnja nasipa z materialom iz Termoelektrarne Šoštanj.
Poleg tega so v Premogovniku leta 2015 ustanovili projektno skupino Zmanjšanje vplivov emisij na okolje iz VP Pesje in VP Šoštanj. V drugi polovici leta 2017 so operativno projektno skupino PV razširili še s predstavniki Občine Šoštanj in MO Velenje. Dejstvo je, da neprijetne vonjave predvsem povzroča dimetilsulfid, katerega človek zazna že pri koncentraciji 0,003 PPM. Dimetilsulfid je zaznan v koncentracijah, ki niso škodljive za zdravje. Tehnična rešitev za zmanjševanje vpliva vonjav v okolje iz ventilatorske postaje Šoštanj je priključitev VP Šoštanj na dimnik bloka 4 TEŠ, ki bo zmanjšala vpliv vonjav v okolje za 80 odstotkov.
Kakšna bo dejanska prihodnost fosilnih goriv in, koliko časa bodo ta še del svetovne energetske oskrbe, pa sta, kot poudarjajo v Premogovniku, za zdaj še precej odprti vprašanji, saj še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU. Slovenija se je aktivno vključila v procese evropske platforme premogovnih regij v tranziciji in bo tudi na nacionalni ravni pripravila potrebne odločitve za postopno opustitev rabe premoga za proizvodnjo električne energije.
Ministrstvo za infrastrukturo je oblikovalo medresorsko delovno skupino, v kateri sodeluje tudi Premogovnik Velenje, za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo koordinirala in usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejem regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in za sprejem nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije. Premogovnik Velenje aktivno sodeluje tudi pri pripravi Zakona o zapiranju Premogovnika, ki določa strategijo delovanja Premogovnika do zapiranja in za obdobje zapiranja, ki poteka daljši čas, ter določa višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja, vključujoč nadomestilo za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do končnega zaprtja ter sredstva za razvojno prestrukturiranje celotne Šaleške doline. (bj)