e-mobilnost

Razmišljaj globalno - deluj lokalno

Potekala že četrta konferenca o lokalni e-mobilnosti, ki je v teh letih postala ena izmed najpomembnejših tovrstnih konferenc za lokalne skupnosti v Evropi.

Razmišljaj globalno - deluj lokalno

Konferenca je posvečena je razvoju e-mobilnosti v lokalnih okoljih, ki so lahko dober zgled odločevalcem na državni ravni. Glede na dosedanji razvoj e-mobilnosti v Sloveniji se je namreč izkazalo, da so lahko prav lokalne skupnosti gonilo razvoja, saj se stvari na lokalni ravni premikajo mnogo hitreje, kot na državni. Konferenca je idealna priložnost predstavitve dobrih praks slovenskih občin, dela regionalnih razvojnih agencij na tem področju ter predstavitve najnaprednejših evropskih držav na področju e-mobilnosti. Seveda pa so na konferenci z različnimi temami sodelovali tudi največji slovenski strokovnjaki s področja e-mobilnosti. 
Cilj lokalnih oblasti je ustvariti zdravo in prijazno okolje za svoje prebivalce, torej korenito spremeniti promet, kar kažejo tudi dobre prakse občin, od katerih bi se država lahko veliko naučila in jim sledila. Tako pa smo se znašli med najslabšimi državami v EU, pri nekaterih elementih e-mobilnosti pa celo najslabši. Manjka sodelovanje med odločevalci na vseh ravneh in spodbujanje drug drugega. Le tako bomo lahko odpravili ovire, ki otežujejo boljši razvoj e-mobilnosti na državni ravni, in oživili ideje, ki jih v Sloveniji sicer ne manjka.

Po besedah Primoža Lemeža iz društva E-mobility so največje ovire pri razmahu e-mobilnosti v Sloveniji nered pri uporabi električnih polnilnic, kar ne daje ljudem občutka, da lahko imajo električni avto, in ga bodo lahko polnili takrat in tam, kjer bi to želeli. Mnogo je težav pri registraciji za polnjenje, saj moraš točno vedeti kje polniti s katerimi aplikacijami ali karticami. Obstaja pa še en velik problem, in sicer cene polnjenja. Dobre so izkušnje s polnilnicami na avtocestnem križu, ki jih je že leta 2015 postavil SODO. Dogovoriti se bo treba, kako bomo označevali polnilnice oziroma parkirna mesta za električne polnilnice. Imamo celo vrsto načinov obračunavanja električne energije na električnih polnilnicah, na kar morajo biti pozorni uporabniki električnih vozil. Potrebujemo drugačen pristop. V mestnih središčih so potrebne DC polnilnice, saj se tam ljudje ne zadržujejo dolgo časa. Kjer pa se ljudje zadržujejo dlje, pa je treba postaviti AC polnilnice, po možnosti pametne. Razmisliti je torej treba, kakšna polnilnica sodi na neko mesto. Polnjenje električnih vozil pa bi moralo biti možno z bančnimi transakcijami, kar bi precej olajšalo polnjenje ne samo Slovencem, ampak predvsem turistom.

Janez Humar iz Elesa je spregovoril o polnjenja električnega vozila tistih, ki živijo v blokovskih naseljih. Trenutno so mestna središča zapolnjena z vozili, zato je po njegovem mnenju deljenje vozil ena od rešitev. Eden od izzivov, zakaj se e-mobilnost ne razvija tako hitro, je zagotovo ta, da je v celotnem ekosistemu mobilnosti prisotnih zelo malo deležnikov, ki bi bili prisotni že dlje časa. Gre predvsem za večje družbe, ki imajo svoje tržne deleže, ki se jih oklepajo. Prehod v e-mobilnost pa bi pomenil bistveno večji ekosistem. Torej večje število deležnikov z novimi poslovnimi modeli, novimi tehnologijami na digitalnih osnovah. To je ključna težava, da ne pride do razmaha e-mobilnosti. Deležniki se bodo morali dogovoriti med seboj in drug drugemu zagotoviti delež nove tehnologije. Ključne težave pri polnjenju pred večstanovanjskimi poslopji so čas polnjenja, vir energije za polnjenje (čez dan obnovljivi viri, ponoči neobnovljivi viri), razpoložljivost polnilnic, razdalja do polnilne postaje ter mestna električna infrastruktura, ki pa ni pripravljena na e-mobilnost, niti na toplotne črpalke in niti na vključevanje več obnovljivih virov energije. Časovnica do tja pa je zelo dolga, zato bi bilo smiselno razmišljati o tem, kako dodati pamet obstoječi infrastrukturi, da naredimo korak naprej in najdemo pametne rešitve. Rešitev za vzpostavitev polnilne infrastrukture pred večstanovanjskimi poslopji je kar nekaj. Vse, kar bo treba narediti, je sodelovanje različnih deležnikov. Da se bo energetska in polnilna infrastruktura dvignila na nivo, ki bo podpiral e-mobilnost, je ključno da delujemo ta hip in imamo dolgoročen pogled.

E-mobilnost je več kot le vsota sestavnih delov

Dušan Lukič in podjetja Porsche Slovenija je opozoril, da je e-mobilnost veliko več, kot le električni avtomobili, polnilnice, kartice za polnjenje električnih vozil, ampak veliko več kot le vsota teh delov. Poudaril je, da je ljudi treba znati razložiti, kaj je e-mobilnost, kje polnimo vozila, s čim in kako jih polnimo. Treba pa jim je razložiti tudi, kje imamo omejitve, predvsem zaradi omrežja in lokalne samooskrbe, saj to za sabo potegne številne stroške. Zato moramo znati stvari povezati in krmiliti. Samooskrba bo vedno bolj pomembna. Z njo garantiramo, da energijo sploh imamo, in kakšne so cene. Samooskrba nam omogoča, da omrežje prenese veliko več električnih vozil. To velja tudi za večstanovanjske zgradbe, vendar mora biti vnaprej načrtovano, da se digitalni zaledni sistemi, lahko povežejo med seboj in se več zgradb v poveže v samooskrbne skupnosti, kar je tudi glavni cilj znamke MOON pri Porsche Slovenija. Ključna je torej usklajenost in sodelovanje, ki ga bodo morale v največji meri prevzeti lokalne skupnosti. Če bomo razmišljali vnaprej, to zlili na papir in se tega držali, z e-mobilnostjo kot celoto ne bo problemov. V nasprotnem primeru bomo ostali tam, kjer smo trenutno.

V nadaljevanju dogodka so udeleženci lahko prisluhnili primerom dobrih praks iz držav, ki so pri razvoju in uresničevanju e-mobilnosti precej pred Slovenijo. Anna Margret Korneliusdottir je predstavila Islandijo na poti v e-mobilnost. Kot je poudarila je pri dekarbonizaciji prometa pomagalo predvsem to, da je država bogata z obnovljivimi viri. K uvajanju e-mobilnosti so predvsem pripomogle številne spodbude za uporabnike električnih vozil. Poudarila je, da je najprej potrebna dolgoročna strategija in sodelovanje vseh deležnikov. Za cilj so si v Reykjaviku zadali, da bodo do leta 2025 mesto električnih vozil. Čeprav so naredili že zelo veliko, največ dela ostaja še na področju transporta in turizma. V roku petih let pa pričakujejo tudi prvi projekt čistega letala.

Matthijs Kok je predstavil rešitev polnjenja v stanovanjskih naseljih v Utrechtu, ki se po številu prebivalcev lahko primerja z Ljubljano. Povedal je, da trenutno mrežo polnilnic po več kriterijih znotraj mesta dopolnjujejo s potrebami. Trenutno se osredotočajo na postavitev hitrih polnilnic zunaj mestnih središč, kjer so bolj potrebne, največji izziv pa jim predstavlja vzpostavitev polnilnic velikih moči na enem mestu, kar bo pripomoglo k razogljičenju transportnega prometa. 

Na panelu so med drugim razpravljali o tem, kako na razvoj e-mobilnosti v Sloveniji vpliva to, da nimamo dolgoročne strategije. Kot je dejal Janez Humar, je v Sloveniji največji problem zakonodaja, a ob tem opozoril, da vsi potrebni dokumenti niso še sprejeti tudi na evropski ravni. Čeprav je cena električne energije na Islandiji visoka, ta ne ovira razvoja e-mobilnosti v državi je dejala Anna Margret Korneliusdottir. Čeprav so načrte za leto 2020 dosegli, pa bo država še naprej spodbujala razvoj e-mobilnosti. Matthijs Kok je izpostavil, da je sodelovanje deležnikov v Utrechtu dobro, zato so tudi dosegli zastavljene cilje. V Sloveniji se je sodelovanje tudi že izboljšalo. Ključno je, kako zna politika združiti oziroma spodbujati različne deležnike in približati uporabo električnih vozil ljudem, je dejal Dušan Lukič. Če bi želeli v naslednjih desetih letih zelo povečati število električnih vozil, bi bile potrebne velike investicije v omrežje. Zelo pa bi jih lahko zmanjšali s pametnim vodenjem polnjenja, je dejal Janez Humar. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je davek na CO2 rešitev za razmah električnih vozil. Vendar ne samo ta davek, ampak davek na ogljični odtis in razširitev sheme EU-ETS.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.