To je cilj globalne jedrske energetike, kot si ga je zastavilo Svetovno jedrsko združenje (World Nuclear Association – WNA) v programu Harmony, poleg tega pa opredelilo ključne ukrepe za njegovo uresničitev. Prve rezultate programa je slovenskim jedrskim deležnikom predstavil Jeremy Gordon, svetovalec programa Harmony iz WNA.
Na decembrskem predavanju v Ljubljani, organiziranem v okviru Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, je Jeremy Gordon poudaril, da program Harmony že dosega prve rezultate, saj odpira vrata krepitvi sprejemljivosti jedrske energije. »Deležniki prepoznavajo jedrsko energijo kot del rešitve za trajnostno, nizkoogljično energetiko. Med njimi je vse več političnih odločevalcev na najvišjih globalnih in nacionalnih ravneh, gospodarstvenikov in državljanov, širi pa se tudi krog okoljevarstvenikov, ki prepoznavajo prednosti jedrske energije,« je povedal Gordon in navedel mnenje Fatiha Birola, izvršnega direktorja Mednarodne agencije za energijo IEA, ki je izjavil, da je treba jedrski energiji v razpravah o čisti energiji zagotoviti enakopravno obravnavo.
Najvišja stopnja rasti jedrske energije v zadnjih 25 letih
Jedrska energija je pomemben nizkoogljični vir energije in dosega v globalnem proizvodnem kolaču 11-odstotni delež. Kot ugotavlja poročilo projekta Združenih narodov Poti globokega razogljičenja, bomo na globalni ravni do leta 2050 potrebovali 1.053 GW dodatnih jedrskih zmogljivosti.
»V povprečju se bo proizvodnja elektrike iz jedrske energije v 13 državah povečala za 27 odstotkov,« razlaga Gordon in dodaja, da je program Harmony opredelil potrebo po novih jedrskih proizvodnih zmogljivostih v višini kar 1.000 GW do leta 2050.
Globalna jedrska vizija je ambiciozna, vendar pa je obetavna že današnja rast jedrske proizvodnje. »Dosegamo najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 25 letih,« poudarja Gordon in dodaja, da se poleg povečanja proizvodnje povečuje tudi število novogradenj. Danes v 18 državah gradijo več kot 50 novih jedrskih enot, od tega največ na Kitajskem (12), kjer nove elektrarne poleg domačih podjetij gradijo tudi ameriška in francoska podjetja. Večje število novogradenj je še v Indiji in Rusiji (7 oziroma 6), na jedrskem zemljevidu pa so tudi evropske države Francija, Finska in Slovaška. Od začetka tega leta je med državami z jedrskimi novogradnjami tudi Velika Britanija, v kateri gradijo dve novi enoti Hinkley Point C s skupno močjo 3.200 MW.
Energetske, okoljsko-podnebne in družbene koristi jedrske energije
Ne glede na hitro rast trenutno na globalni ravni ne dohajamo naraščanja potreb po električni energiji. »Obravnava virov energije še vedno ni enakopravna, zato je med osrednjimi cilji programa Harmony na energetskih trgih vzpostaviti enakovredne pogoje za vse nizkoogljične vire oziroma proizvodne tehnologije,« razlaga Gordon ter dodaja, da bo pri obravnavi poleg proizvodnih stroškov treba upoštevati vsaj še prispevek posameznih virov energije k zagotavljanju zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema, k blaženju podnebnih sprememb in reševanju okoljskih izzivov.
Poleg teh jedrska energija prinaša tudi široke družbene koristi. Po Gordonovih besedah vsak nov gigavat jedrskih zmogljivosti prinese približno 200 tisoč delovnih mest.
Jedrska energija in mednarodne zaveze Slovenije
Predavanje Jeremyja Gordona spodbuja tudi razmislek o zavezah Slovenije do mednarodne skupnosti na področju razogljičenja energetskega sektorja. Izziv nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) je zmanjšanje izpustov iz proizvodnje elektrike ob hkratni potrebi po povečanju količin proizvedene električne energije za elektrifikacijo transporta, ogrevanja in industrije. Najpozneje do leta 2050 moramo razogljičiti energetski sistem, kar pa ne bo lahko, saj moramo izpuste ogljikovega dioksida iz proizvodnje električne energije zmanjšati pod 50 g/kWh. Vloga obstoječe jedrske elektrarne je v kontekstu teh zavez in izzivov jasna: NEK danes proizvede več kot polovico vse nizkoogljične elektrike v Sloveniji.
Prav tako so jasne prednosti, ki jih na ekonomskem, energetskem, okoljsko-podnebnem in družbenem področju prinaša projekt JEK 2. Povečanje in razširitev proizvodnje elektrike iz jedrske energije je velik razvojni in ekonomski potencial Slovenije, ki bo pomembno prispeval h globokemu razogljičenju našega in širšega regionalnega elektroenergetskega sistema.