V organizaciji Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric, ki ima več kot 3.500 članov iz 32 držav, se je včeraj začela štiridnevna mednarodna konferenca, na kateri več kot sto strokovnjakov in vodilnih predstavnikov uglednih evropskih energetskih multinacionalk v 12 sekcijah razpravlja o najbolj perečih energetskih temah ter prihodnosti evropskega in svetovnega elektroenergetskega sektorja. Predsednik Eurelectrica Jean-Bernard Levy je uvodoma izpostavil, da smo pred novim pomembnim obdobjem, ki ga bo podobno, kot ob začetku 20. stoletja, znova zaznamovala elektrika kot ključen element za zagotovitev prehoda v ogljično nevtralno družbo. Pri tem bo v ospredje vse bolj prihajal pomen uvajanja obnovljivih virov energije in novih goriv v transport , glede na to, da bo vse več zadev na električno energijo, pa bo v ospredje stopila tudi zanesljivost oskrbe.
Včeraj so sicer kot enega pomembnejših instrumentov, ki naj bi prispeval k potrebnemu prestrukturiranju evropskega gospodarstva in hitrejšemu opuščanju rabe fosilnih goriv, izpostavili sistem trgovanja z emisijami, ki se nahaja pred prenovo. Ključne elemente slednje naj bi Evropska komisija podrobneje predstavila julija, razpravljavci pa so izpostavili, da je za učinkovitost sistema pomembna predvsem njegova dolgoročnejša predvidljivost.
Člani združenja Eurelectric so Evropsko komisijo tudi pozvali k oblikovanju in uvedbi Strategije elektrifikacije, ki naj bi podrobneje osvetlila vse prednosti in priložnosti uporabe električne energije. Po ocenah Evropske komisije naj bi se namreč delež električne energije v končni rabi energije do konca desetletja s sedanjih 23 povečal na 30 odstotkov ter do leta 2050 presegel polovični delež, za uresničitev teh napovedi pa bo treba vložiti še precej napora in sredstev. Zato je po mnenju Eurelectrica nujno izoblikovanje posebne strategije, ki bo omogočila učinkovito zmanjšanje emisij iz sektorjev, ki še vedno temeljijo na uporabi fosilnih goriv, to je industrije, prometa in ogrevanja. Nadalje bi bilo treba zmanjšati sedanje dajatve in davke na električno energijo in zagotoviti, da bo ta cenovno primerljiva z drugimi energenti in bo spodbujala odjemalce k prehodu na nizkoogljične vire, Poleg tega je treba tudi posodobiti energetske sisteme v smeri, da bodo omogočali izrabo prožnosti elektroenergetskega sektorja in omogočiti nadaljnji razvoj energetske infrastrukture, in sicer s poenostavitvami postopkov za postavitev novih proizvodnih zmogljivosti, zagotavljanjem polnilne infrastrukture v naseljih in s spodbujanjem naložb v distribucijsko omrežje.
Posodobitev in ojačitev distribucijskega omrežja kot hrbtenice prihodnjih elektroenergetskih sistemov je sicer tudi osrednja tema drugega dne konference. V osrednji razpravi je bilo med drugim slišati, da lahko do leta 2030 pričakujemo rast porabe za 335 TWh, da bo 70 odstotkov proizvodnje na obnovljive vire priključeno neposredno na distribucijska omrežja, da se pričakuje med 50 in 70 milijoni električnih vozil ter 40 GW proizvodnje v okviru samooskrbe, kar vse prinaša številne izzive za distribucijska podjetja. Poleg tega pa bodo potrebne tudi precejšnje naložbe, saj naj bi samo za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov v distribucijskih omrežjih do konca desetletja potrebovali od 25 do 30 milijard evrov.
V naslednjih dneh bodo na konferenci razpravljali še o ta hip drugih vročih temah, kot so razogličenje energetskega sektorja, digitalizacija, vodikove tehnologije, trg prožnosti in vzpostavljanje polnilne infrastrukture za električna vozila.