Letošnja konferenca je osredotočena na predstavitev novih tehnologij in inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poganjali zeleni energetski prehod. Udeleženci pa bodo lahko prisluhnili več kot 25 govorcem, sodelovali v diskusijah na omizjih ter se seznanili z več kot desetimi praktičnimi primeri inovativnih rešitev.
Na uvodnem omizju je bilo govora o novih pristopih k financiranju za zelene inovacije in projekte. Po besedah Sandija Kavaliča iz GEN-I smo danes že čez točko preloma zelenega prehoda, vse skupaj pa se še pospešuje, zato bo treba razviti in postaviti trde temelje, da pridemo do razogljičenja in energetske neodvisnosti, da nadoknadimo zaostanek v zadnjem desetletju. To pomeni, da nas čaka veliko izzivov in težkih rešitev. Kot je dejal Uroš Ačko in SID banke, se tudi pri njih čuti, da se zeleni prehod pospešuje in, ker ni več veliko časa do leta 2030 oziroma 2050, banke želijo še več zelenega financiranja. Na področju financiranja v naslednjih dveh letih Sandi Kavalič opozarja, da bodo morali biti poslovni modeli GEN-I bolj inovativni. Kompleksnost storitev in poslovne modele bo treba dvigniti in jih postaviti bližje poslovnim storitvam, kar ponuja širši nabor, ki je lahko uporaben za različne skupine in namene.
Uroš Ačko je dejal, je strošek kapitala višji, a centralne banke obvladujejo tveganja, za naslednji dve leti pa pričakujejo nižje obrestne mere. Tudi SID banka, tako kot ostale, razvijajo nove poslovne instrumente, v kar jih sili regulativa. Sami bi si v prihodnje želeli več oblik zelenega financiranja, saj slovenski sistem trenutno temelji na financiranju bank. SID banka je lahko aktivna pri dolžniškem in lastniškem financiranju. Ponujajo tudi rešitev industrijskim odjemalcem in energetskim samooskrbnim skupnostim, dodajajo pa tudi financiranje baterijskih hranilnikov. Da bo zeleni prehod uspešen, ga mora financirati tako država, EU in banke. Aktualna oblika financiranja pa so tudi strateška partnerstva, zasebni kapital, lahko tudi gospodarstvo in fizične osebe. Pomemb del ekosistema so tudi zagonska podjetja, saj je vse, kar naš še čaka, neznano. Po mnenju Sandija Kavaliča bi se ta morala pri sofinanciranju povezovati z večjimi podjetji, s čimer pridobijo tudi znanje. Uroš Ačko je poudaril da, če je inovacija dobra, denar lahko pridobijo tudi iz lastniških skladov. Poleg bančnega financiranja so dobrim inovacijam na voljo tudi bolj napredne oblike financiranja iz različnih virov.
Nove tehnologije in poslovni modeli v temeljih transformirajo energetiko in poslovanje
V okviru inovacije za prožnost odjema je mag. David Batič iz Agencije za energijo spregovoril o slovenski reformi obračunavanja omrežnine, ki je v veljavo stopila z včerajšnjim dnem. Zasnova metodologije zagotavlja prilagodljivost novim, spremenjenim razmeram na podlagi vrednotenja učinkov in stanja ekosistema za učinkovito rabo omrežja. Uporablja napredne oziroma inovativne koncepte, ki holistično spodbujajo učinkovito rabo omrežja in zeleni prehod. Predstavil je določene elemente, ki so nekoliko zakriti in o katerih se do sedaj ni veliko govorilo, a so zelo pomembni.
Konferenca se je nadaljevala s sklopom o baterijskih sistemih shranjevanja energije (BESS). Najprej je John Susa iz pojetja Weiheng Energy Storage predstavil ključne uporabe baterijskih sistemov za shranjevanje energije. Poudaril je, da je njihov ključni namen podpora zanesljivosti omrežja, ravnotežje integracije obnovljive energije v omrežje, omogočanje oskrbe z energijo v izrednih razmerah in rešitve oskrbe z električno energijo izven omrežja in DSM. Karla Janeš Mesarić iz podjetja Rimac Energy je zbranim predstavila projekt SineStack, ki predstavlja spremenjeno prihodnost čiste energije z naprednimi rešitvami baterijskih hranilnikov. Gre za popolnoma integriran sistem shranjevanja energije, ki ponuja izjemno učinkovitost, življenjsko dobo in redundanco, vse znotraj vodilnega kompaktnega odtisa v svojem razredu. Enota, imenovana SineStack, je modularna rešitev BESS na osnovi litijevega železovega fosfata z zmogljivostjo shranjevanja energije 790 kWh in izhodno močjo 400 kVa.
Na omizju o prihodnosti baterijskih hranilnikov: priložnostih in izzivih sta predhodna govornika predstavila dosedanje izkušnje njunih podjetij ter pogled smeri razvoja tehnologij. Oba sta poudarila, da je po njihovih izkušnjah ključno držati se varnostnih in regulatornih standardov ter čim več testiranja. Predstavila sta primere svojih podjetij v različnih državah. Pričakujeta, da se bo trg shranjevanja energije razvijal v celotni EU. V zadnjem času se ta trg razvija predvsem v skandinavskih državah. Hrvaško na področju shranjevanja energije čaka še veliko dela, Slovenija pa je že tam, kjer je večina evropskih držav. V prihodnje se pričakuje eksponentna rast tega trga v Sloveniji, kar ji omogoča tudi zakonodaja.
Povezovanje rešitev, digitalizacija in vodik
V nadaljevanju srečanja je dr. Miha Bobič iz Danfossa predstavil inovacije, s katerimi se ukvarjajo v njihovi družbi, pri čemer so se osredotočili predvsem v možnosti porazdelitev energije v komercialnih stavbah. Kot je poudaril, je z elektrifikacijo virov postalo upravljanje virov veliko bolj pomembno, kot je bilo včasih, pri čemer je ključno vprašanje, kako izzive spremeniti v priložnosti. Rešitve gredo v smeri manjšega obremenjevanja okolja, uporabe sodobnih tehnologij in digitalizacije ter uporabe podatkov za povečanje energetske učinkovitosti. Priložnosti za slednjo se še zlasti v stavbnem sektorju, saj se 40 odstotkov energije porabi v stavbah, z izboljšano distribucijo v stavbah pa bi lahko prihranili do deset odstotkov energije. V Danfossu so tako pripravili več manjših inovacij za boljšo porazdelitev toplote v stavbah in posameznih prostorih, pri čemer odločitev temeljijo na dejanskih podatkih. Sam model so tudi stestirali na lastni poslovni stavbi, pri čemer so s povezavo več rešitev lani prihranili kar 17 odstotkov energije potrebne za hlajenje. Dr. Miha Bobič je še opozoril, da je fosilno luknjo, s katero se srečujejo vse države, mogoče zmanjšati le s povečanjem števila zelenih virov, kamor je mogoče uvrstiti tudi zeleni vodik, na eni strani ter večjo energetsko učinkovitostjo na drugi.
Kaja Zupančič iz Gen energije je predstavila možnosti pridobivanja vodika in sintetičnega metana v jedrskih elektrarnah. Kot je dejala, je trenutno 95 odstotkov vodika proizvedeno iz fosilnih goriv, bodisi s pomočjo parnega reformiranja metana ali uplinjanjem premoga, le manjša količina pa se dejansko pridobi s pomočjo elektrolize oziroma iz obnovljivih virov. Opozorila je tudi na nekatere slabe lastnosti vodika, kot sta velika vnetljivost in omenjenost glede transporta, saj ga je mogoče v plinovode dodati do največ 20 odstotkov. Na drugi strani pa ima sintetični metan vrsto prednosti, saj ga lahko brez omejitev dodajamo v plinovodno omrežje in ga uporabimo v vseh obstoječih instalacijah. V zvezi s tem se raziskujejo tudi možnosti proizvodnje vodika v jedrskih elektrarnah in pretvorbe v sintetični metan, pri čemer po svetu poteka že nekaj pilotnih projektov (na Japonskem, Kitajskem, v Nemčiji). In v čem so prednosti proizvodnje vodika v jedrskih elektrarnah? Dejstvo je, da je treba sedanjo proizvodnjo vodika razogljičiti, pri čemer so jedrske elektrarne tudi po mnenju EU poleg obnovljivih virov najprimernejši vir za proizvodnjo vodika potrebnega za razogličenje težke industrije, nadalje jedrske elektrarne lahko proizvajajo vodik iz elektrike in toplote (visokotemperaturna elektroliza) ter omogočajo proizvodnjo vodika 90 odstotkov časa v letu, kar je še posebnega pomena, saj je cena proizvodnje vodika močno odvisna od faktorja razpoložljivosti.
Po predstavitvi primerov inovacij, ki so bili v izboru za nagrado za najboljšo inovacija 2024, je potekalo glasovanje, na katerem na osnovi mnenja udeležencev in komisije programskega sveta izbrali najboljše inovacije letošnjega leta. Tretje mesto je osvojil Miha Grabner iz podjetja Predictive z inovacijo napovedovanja proizvodnje iz sončnih elektrarn s pomočjo satelitskih slik in umetne inteligence. Drugo mesto sta osvojila Klemen Kosovinc iz podjetja Kolektor sETup in Andrej Begel iz družbe SIJ za inovacijo tehnično-tržnega načrtovanja in upravljanja različnih energetskih in industrijsko-proizvodnih sredstev z realno povezavo na energetske trge. Prvo mesto pa je osvojil Tomaž Dostal iz podjetja Iskraemeco za inovacijo dinamičnega upravljanje prožnosti odjema in generacije z uporabo NMS v sistemu distribucije električne energije.
Ob tej priložnosti je direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES mag. Uroš Salobir za svoje delo prejel posebno priznanje za vizionarstvo na področju energetike zaradi njegove izjemne vloge pri preoblikovanju slovenskega in evropskega elektroenergetskega sistema, kjer si ves čas prizadeva za dolgoročno usmerjenost k celostnim ter sistemskim inovativnim rešitvam, ki bodo prispevale tako h konkurenčnosti gospodarstva kot tudi k družbeni blaginji. Kot je v zahvalni besedi povedal mag. Uroš Salobir, mu prejem tega priznanja veliko pomeni, saj je ta nagrada tako zanj kot za ELES velika potrditev za delo, ki ga opravljajo.
V povezovanju z globalnimi partnerji bomo našli najboljše prakse
V nadaljevanju konference sta Uroš Salobir in John Susa razpravljala o konkurenčnosti evropske in slovenske energetike. Po besedah Uroša Salobirja moramo pospešiti inovacije, ki se morajo začeti s pilotnimi projekti, pri čemer moramo razmišljati o tem, kaj želimo doseči iz ekonomskega vidika in najti rešitve v prid evropske ekonomije. Vlaganja v inovativnost in čiste tehnologije morajo omogočiti, da ostanemo konkurenčni. Razpravljati moramo o tem, kaj je naslednji korak v razvoju, ki bo predstavljal bistveno razliko med kitajskimi in evropskimi podjetji na področju čistih tehnologij. Ključna razlika med Kitajsko in Evropo so oskrbovalne verige, zato bi se morali zgledovati po Kitajski, ki daje velik poudarek na lokalnih oskrbovalnih verigah, zato je pomembno povezovanje evropskih in kitajskih partnerjev. Koristi bodo obojestranske, Evropa bo na ta način lahko hitrejša pri uresničevanju svojih inovacij, Kitajska pa bo dobila lokalne partnerje za dostop do lokalnih trgov. Pri globalnem povezovanju je treba narediti še veliko, zagotovo pa je to prava pot za povečanje konkurenčnosti Evrope.
Izzivov je veliko, le videti jih moramo
Konferenca se je zaključila z omizjem, na katerem so sogovorniki podali vizijo na področju inovacij v energetiki. Ključno vprašanje je, od kod bo prišel denar za vse investicije v energetiki, saj so vse nove tehnologije drage, investirati pa moramo. Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je poudaril, da je treba ljudem povedati, da slovenski elektroenergetski sistem nikoli več ne bo tako poceni, inovativnost pa moramo razvijati, vendar ta ni poceni. Za inovativnost moraš imeti primerne ljudi in moraš biti tudi sam zato. Eles se usmerja v številne mednarodne projekte, s katerimi dokazuje svojo inovacijsko miselnost in zanjo dobiva številne nagrade.
O tem, kje je inovativnost, vizionarstvo in razmišljanju naprej je generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj dejal, da moraš najprej imeti urejeno poslovanje, sicer ne bo časa za razvoj, ki mora biti na vseh ravneh. Ljudi je treba motivirati in jim dati čas za razmišljanje o inovacijah. Razvoj ni namenjen sam sebi, ampak je nove rešitve treba združiti v poslovni model in ga ponuditi odjemalcem. Prav tako HSE sodeluje v mednarodnih projektih
Predsednik uprave Elektro Primorska in predsednik združenja GIZ DEE Uroš Blažica je opozoril, da do leta 2030 ni več daleč, zato moramo postati bolj učinkoviti pri uvajanju novih modelov, če želimo biti konkurenčni.
Po besedah direktorja Plinovodov Marjana Eberlinca se stvari spreminjajo iz leta v leto, zato morajo biti miselni procesi inovativni. Če se inovativnosti ne lotimo pravočasno, eden ključnih problemov postane denar.
Kot je povedal Sandi Kavalič iz GEN-I, inovativno kulturo v podjetju lahko ustvarimo tako, da razmišljamo globalno in ne postanemo ujetnik evropskega trga. Inovativna kultura pa se mora izražati v vseh porah podjetja.
Sogovorniki so se strinjali, moramo najti nove pristope za razvoj inovativnih rešitve, ki bodo pomenile preboj in postali bolj konkurenčni. Inovacije niso boleče, boleče jih je realizirati zaradi denarja, ki je za to potreben. Zato se je treba povezovati, da bodo inovacije dobile finančno podporo. Razmišljati moramo o tem, kako bomo čim hitreje in s čim manj denarja ljudem kar največ lahko ponudili.