Evropska komisija je ob koncu leta na svoji spletni strani objavila poročilo o trendih v energetiki, transportu in emisijah toplogrednih plinov EU do leta 2050.
Gre za posodobitev zadnje verzije poročila iz leta 2009, ki so jo narekovali dogodki v zadnjih štirih letih. Razmah izkoriščanja zemeljskega plina iz skrilavcev in izkoriščanje nekonvencionalnih zalog nafte povečujeta zaloge fosilnih goriv in s tem spreminjata napovedi o gibanjih cen fosilnih goriv v prihodnje. V zadnjih štirih letih so se spremenile nekatere napovedi razvoja sodobnih tehnologij, tako v pozitivnem, kot negativnem smislu. Hitreje, kot je bilo pričakovati so se razvile fotovoltaične tehnologije, slabše od pričakovanj pa tehnologije zajemanja in skladiščenja ogljika ter vetrnih elektrarn na morju. Jedrska nesreča v Fukušimi marca 2011 je spremenila pogled na jedrsko energijo in odprla vprašanje varnosti jedrskih tehnologij. Na napovedi gibanja cen energije v prihodnje pa vplivajo tudi sprejete zaveze podnebnih konferenc, ki so se odvile v tem obdobju. Poročilo zato lahko služi tudi kot izhodišče za oceno vplivov političnih iniciativ na področju energije, transporta in podnebja na ravni EU.
Do sedaj sprejete politike in zaveze EU na teh področjih prinašajo precejšnje spremembe v energetiki. Ključna obravnavana politika v poročilu je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot je shema EU ETS, vključno s prizadevanjem za dosego ciljev deleža obnovljivih virov energije in za večjo energetsko učinkovitosti.
Poročilo med drugim kaže, da EU s trenutnimi politikami na teh področjih ne bo dosegla cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. Napovedi Evropske komisije, ki temeljijo na zadnjih trendih in sprejetih politikah ter zadnjih razpoložljivih podatkih Evropskega statističnega urada, namreč kažejo 24-odstotno zmanjšanje emisij v letu 2020 in le 44-odstotno zmanjšanje v letu 2050 (v primerjavi z letom 1990). Ob tem naj bi se energetska uvozna odvisnost EU v tem obdobju povečala na skoraj 57 odstotkov. Glavni razlog za to je predvsem omejena razpoložljivost domačih virov fosilnih goriv. Strokovnjaki in voditelji EU so si zato enotni, da mora EU, če želi doseči zastavljene cilje zmanjšanja emisij, narediti več na varčevanju z energijo in izrabi obnovljivih virov energije. Predvsem pa opozarjajo, da si EU za obdobje po letu 2020 ni zadala nobenih zavezujočih ciljev in ni definirala nobenih novih politik na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Brez ciljev do leta 2030 pa zanesljivost energetske oskrbe, uvozna neodvisnost in nizkoogljična družba niso nedosegljive.
Poročilo predvideva, da bodo zemeljski plin, vetrna in jedrska energija do leta 2050 zagotavljali okrog četrtino potreb EU po energiji. Po predvidevanjih Evropske komisije naj bi bilo v naslednjih 20 letih postavljenih največ vetrnih elektrarn, s tem pa bo vetrna energija do leta 2040 postala vodilna tehnologija proizvodnje električne energije v Evropi. Veter in drugi obnovljivi viri energije bodo v naslednjih 20 letih predstavljali 59 odstotkov novih evropskih proizvodnih kapacitet.
Še naprej bo pomemben cilj evropskih energetskih politik ostala tudi energetska učinkovitost, saj ukrepi varčevanja z energijo zahtevajo relativno majhne vložke in prinašajo velike prihranke, kar pa je za evropska gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je finančna kriza močno prizadela, še kako pomembno. (pb)
Več na: www.ec.europa.eu/energy