Okolje

Slovenci si niso enotni o zelenem prehodu kot viru gospodarske rasti

Tako kaže zadnja raziskava o podnebju 2021–2022, ki jo je izvedla EIB.

Slovenci si niso enotni o zelenem prehodu kot viru gospodarske rasti

Rezultati tretjega dela te raziskave o gospodarskem in družbenem vplivu zelene tranzicije, med drugim kažejo, da si Slovenci niso enotni, da bo zeleni prehod vir gospodarske rasti. V to jih verjame le 49 odstotkov, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 56 odstotkov.

Vseeno večina slovenskih anketirancev (55 odstotkov) meni, da se bo kakovost njihovega življenja izboljšala, saj bo njihovo vsakodnevno življenje lažje, poleg tega pa pričakujejo tudi pozitiven vpliv na hrano ali zdravje. Ne glede na to menijo, da politike boja proti podnebni krizi ne bodo prinesle nič dobrega za trg dela: več kot polovica Slovencev (52 odstotkov) verjame, da bodo negativno vplivale na raven zaposlenosti v državi in da bo zaradi njih več delovnih mest izgubljenih kot pridobljenih. Pri tem jih dve tretjini (67 odstotkov) pričakuje, da bo zaradi zelenega prehoda njihova kupna moč upadla.
Slovenski anketiranci menijo, da bodo izzivi podnebnih sprememb vztrajali še naprej. Tretjina (31 odstotkov) jih verjame, da bomo podnebno krizo obvladali do leta 2050, 66 odstotkov pa se jih boji, da bo ta še sredi stoletja huda težava.
Del slovenskih anketirancev poleg tega meni, da podnebne spremembe ogrožajo njihov domači kraj. Na vprašanje o dolgoročnejših posledicah podnebne krize jih je ena petina (21 odstotkov) povedala, da se bodo zaradi nje verjetno morali preseliti v drugo regijo ali državo. Tega se bolj bojijo mladi v dvajsetih letih, saj jih je kar 29 odstotkov zaskrbljenih, da bi se zaradi podnebnih sprememb morda morali preseliti.

Slovenci se zavedajo, da bodo morali v boju proti podnebnim spremembam spremeniti svoja ravnanja. Menijo, da se bodo posamezniki v naslednjih 20 letih vse bolj odločali za spremembe življenjskega sloga, da bi prispevali k zmanjšanju izpustov. Tretjina anketirancev (31 odstotkov) meni, da čez 20 let večina ljudi ne bo več imela lastnega avtomobila, 61 odstotkov pa, da bo večina ljudi delala na daljavo in tako prispevala k boju proti podnebnim spremembam. Četrtina Slovencev (28 odstotkov) meni, da bo večina ljudi prešla na rastlinsko prehrano, 46 odstotkov pa jih pričakuje, da bomo državljani dobili energijske kvote.

Sicer podatki kažejo tudi, da si Evropejci niso enotni, da bo zeleni prehod vir gospodarske rasti. V to jih verjame 56 odstotkov, kar je podobno kot pri Američanih in Britancih (57 odstotkov), medtem ko so Kitajci bolj optimistični (67 odstotkov). Vseeno večina Evropejcev (61 odstotkov) meni, da se bo kakovost njihovega življenja izboljšala, saj bo njihovo vsakodnevno življenje lažje, poleg tega pa pričakujejo tudi pozitiven vpliv na kakovost hrane ali zdravja. Evropejci so bolj pesimistični kot Kitajci (77 odstotkov), Američani (65 odstotkov) in Britanci (63 odstotkov).

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.