Obnovljivi viri

Slovenija - bodoča dežela sončnih elektrarn

Skupne zmogljivosti za izrabo sončne in vetrne energije za proizvodnjo električne energije naj bi že leta 2023 prehitele zmogljivosti za izrabo plina in leta 2024 tudi že premoga, ki sicer prevladuje v zadnjih 50 letih.

Slovenija - bodoča dežela sončnih elektrarn

Bo skoraj polovica Slovencev do leta 2050 imela svojo sončno elektrarno? Leta 2025 naj bi obnovljivi viri predstavljali največji vir proizvodnje električne energije, iz njih bo proizvedena tretjina električne energije. Leta 2035 bo iz OVE, brez hidro, proizvedeno več električne energije, kot iz premoga, ki bo do takrat globalno primarni vir. Dr. Tomislav Tkalec iz društva FOKUS je na strokovnem posvetu z naslovom Prihodnost zagotavljanja samooskrbe skupnosti z električno energijo predstavil trende in dogajanje na področju gradnje novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na globalni ravni. 

Če so leta 2019 OVE predstavljali 72 odstotkov vseh inštaliranih naprav za proizvodnjo električne energije, sončne in vetrne elektrarne pa 90 odstotkov vseh novih OVE, mednarodna agencija za energijo v svojem poročilu Renewables napoveduje, da bo do leta 2025 kar 95 odstotkov vseh novih proizvodnih zmogljivosti temeljilo na obnovijivih virih energije. V tem deležu bodo sončne elektrarne predstavljale 60 odstotkov in vetrne 30 odstotkov. Proizvodnja energije iz sonca in vetra se je v zadnjem času precej pocenila. Je pa res, da Slovenija na evropski ravni še kar nazaduje in smo glede izrabe sonca v drugi polovici seznama in glede vetra pa celo na zadnjem mestu. Le osem držav članic EU ima postavljen nižji cilj za OVE za leto 2030 od Slovenije, ki pri nas znaša 27 odstotkov  končne rabe energije. Na drugi strani lestvice imajo Švedska, Danska, Finska in Latvija cilj postavljen na več kot 50 odstotkov, cilj na ravni Evropske unije pa je bil postavljen na 32 odstotkov, pri čemer se je v zdanjih mesecih še krepko zvišal. Tako naj bi bilo leta 2030 v Sloveniji 43 odstotkov električne energije iz OVE, v EU pa 60 odstotkov. Evropska komisija je v svoji oceni Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije zapisala, da je slovenski cilj o 27-odstotnem deležu OVE v bruto končni rabi energije nizek, saj ostaja pod deležem 37 odstotkov, ki je izračunan po formuli iz Priloge II k Uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. 

Obnovljivi viri sicer omogočajo državljanom in skupnostim, da postanejo pomemben akter v energetskem sektorju, ne le kot porabniki, temveč tudi kot proizvajalci. Poročilo Potencial za energetske državljane v Evropski Uniji predvideva, da bo do leta 2050 v Sloveniji svojo električno energijo iz sonca in vetra lahko proizvajala skoraj polovica prebivalcev, natančneje 44 odstotkov, s čimer bi zadostili 25 odstotkom potreb po električni energiji. Tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji na obstoječih objektih je ocenjen na dobrih 27 TWh na leto, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Zanimiv je tudi podatek, da je v Sloveniji več kot 1000 šol s 360.000 m2 primernih površin za postavitev sončnih elektrarn, na njih pa bi bilo mogoče namestiti sončne elektrarne z več kot 30 MW moči.
 

Mare Bačnar
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.