Komisija uvodoma ugotavlja, da so slovenski organi vzpostavili nacionalni program, ki načeloma (z nekaterimi izjemami) dobro zajema dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Kar zadeva ravnanje z nizko in srednje kratkoživimi radioaktivnimi odpadki, so predodlagališča vzpostavljena, objekt za odlaganje blizu površja pa je v pripravi. Za dolgoročno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki niso primerni za odlaganje blizu površja, so vzpostavljena skladišča, nacionalni program pa določa časovne okvire za skladišča izrabljenega goriva in razvoj globokega geološkega odlagališča. Komisija meni, da so soodvisnosti med različnimi fazami ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki upoštevane, če se predpostavke glede načrtovanja v nacionalnem programu izvajajo, kakor je predvideno.
Vendar pa je Komisija opomnila na naslednje pomanjkljivosti, ki jih vidi v slovenskem programu: vzpostaviti bi bilo treba program raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti, ki so potrebne za podporo izvedbe geološkega odlagališča ali pa vsaj določiti časovni okvir za sprejetje takega programa; Slovenija naj v svojem programu vzpostavi ključne kazalnike uspešnosti izvajanja programa; Slovenija mora predložiti popolno oceno stroškov nacionalnega programa, vključno s stroški radioaktivnih odpadkov iz raziskovalnega reaktorja TRIGA.
Slovenija ima sedaj dva meseca časa, da pripravi odgovore in pojasnila. Slovenski nacionalni program je leta 2015 sprejel Državni zbor kot Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16–25). Pripravo njenega osnutka so koordinirali na URSJV. Na Upravi ocenjujejo, da bodo lahko v roku pripravili ustrezna pojasnila Evropski komisiji ali pa predloge popravkov programa.