Slovenska družba bo morala priti do rešitev skozi niz kompromisov

Pri pripravi EKS je bilo preučenih več scenarijev, ki vodijo do izpolnjevanja dolgoročnih ciljev Slovenije (dekarbonizacijski scenariji) ter referenčni scenarij, ki omogoča primerjavo in vrednotenje scenarijev glede na stanje, kakršno bi bilo brez sprememb na področju ciljev, politik in ukrepov. Vse projekcije temeljijo na istih predpostavkah bruto domačega proizvoda (BDP), prebivalstva, aktivnosti po sektorjih in svetovnih cen fosilnih goriv, razlikujejo pa se po predpostavkah za energetsko politiko. Vsi dekarbonizacijski scenariji tudi predvidevajo, da bo Slovenija sodelovala pri izpolnjevanju skupnih zavez in ciljev EU na področju izpustov toplogrednih plinov (80 odstotkov do leta 2050), URE in OVE (vsaj 27 odstotkov do leta 2030), predvsem z aktivnim sodelovanjem v shemi trgovanja z emisijskimi kuponi (shema ETS). Predpostavke so skladne s scenariji EU, kjer vsi dekarbonizacijski scenariji predvidevajo sodelovanje med državami članicami EU pri doseganju skupnega EU cilja, pri čemer vsaka država članica z uveljavitvijo nacionalnih politik prispeva svoj delež na pravičen in stroškovno učinkovit način.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je v uvodnem nagovoru poudaril, da se razprava o samem dokumentu začenja prav dve leti po predstavitvi smernic za pripravo tega dokumenta, ki je zelo pomemben za razvoj slovenske energetike. V teh dveh letih so na ministrstvu vložili veliko časa in truda v pripravo ključnih strokovnih podlag. Na osnovi odzivov javnosti so tako pripravili dokument, ki je izhodišče posvetov, ki v teh dneh potekajo po Sloveniji. Vodilo ministrstva je bilo pripraviti strnjen strateški dokument, ki bo podal glavne usmeritve razvoja slovenske energetike do leta 2030 in njeno dolgoročno vizijo s pogledom do leta 2050. Prvi izziv je, da moramo zagotoviti prehod v nizkoogljično družbo, kjer bo imela vodilno vlogo učinkovita raba energije, da se bo povečal delež obnovljivih virov energije in razvoj naprednih energetskih sistemov, ki bodo to omogočali. S prehodom v nizkoogljično družbo pa se vzpostavljajo trgi zelenih energetskih tehnologij in storitev, ki zahtevajo višjo izobrazbeno raven, večja vlaganja v raziskave in razvoj od povprečja v gospodarstvu in so velik generator zaposlovanja predvsem za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, je dejal minister.

Ključni izziv bo prestrukturiranje rabe energije v prometu. V Sloveniji je danes delež prometa v rabi energije zaradi velikosti in tranzitne narave države med največjimi v EU, to je 40 odstotkov. Spremenjeni vzorci rabe energije in uvajanje novih tehnologij pa odpirajo priložnosti za razvoj novih dejavnosti in novih delovnih mest, obenem pa imajo tudi pozitivne vplive na okolje, zdravje in podnebje.Prav tako bomo morali za prehod v nizkoogljično družbo zagotoviti opuščanje fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije. Glede na dolgoročno usmeritev opuščanja fosilnih goriv bo odločitev o stopnji uvozne odvisnosti vezana na odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije in gradnji novih elektrarn. Po prenehanju obratovanja obstoječe jedrske elektrarne bo namreč treba nadomestiti dobršen delež domače proizvodnje električne energije, če ne želimo bistveno povečati uvozne odvisnosti. Poleg tega se bo treba soočiti s problemom umeščanja v prostor za nove elektrarne in poiskati kompromisne rešitve.

Razprava o EKS je po besedah ministra dr. Gašperšiča predvsem razmislek o tem, po kateri poti naj gremo, v kateri smeri nadaljnjega razvoja slovenske energetike in družbe.  Preusmerjanje slovenske energetike bo potrebno izpeljati v naslednjih nekaj desetletjih, pri čemer za potrebne spremembe ni na razpolago le ena splošna rešitev. Zadostni energetski vir, ki ne bi imel negativnih učinkov z vidika trajnosti, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti, ne obstaja. Slovenska družba bo morala priti do rešitev skozi niz kompromisov, posebej na področju umeščanja v prostor, saj same razmere na energetskih trgih in sedanje regulativno okolje ne bodo dovolj.

Kot je ob koncu poudaril v. d. direktorja Direktorata za energijo mag. Jože Dimnik, zelo drastičnih ukrepov ni treba sprejeti že danes, je pa treba danes spremeniti razmišljanje. Za bolj ambiciozen scenarij glede OVE se bomo odločili, več nas bo stalo. Zato bi bilo vsekakor ceneje kakšne izdelke ali storitve razviti in izdelati doma. 

Včerajšnja predstavitev je bila del procesa oblikovanja EKS, ki vključuje sodelovanje tako javnosti, stroke, kot tudi vseh ključnih deležnikov. Na podlagi tega bo pripravljen končni predlog, ki bo predvidoma septembra v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju. Nato sledi sprejem predloga EKS na vladi in še v državnem zboru.