Agencija za energijo je pripravila že petnajsto letno poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji. Poročilo podaja najbolj celovit pregled razmer na področju energetike doslej, saj je agencija na podlagi Energetskega zakona začela izvajati nekatere nove naloge, na določenih obstoječih področjih delovanja pa je dobila razširjene pristojnosti, kar ji je omogočilo veliko boljši pregled nad delovanjem trga. Agencija v poročilu ugotavlja, da je slovenski energetski trg v letu 2015 dobro deloval in je primerljiv z dobro delujočimi trgi v EU. To leto je bilo z vidika razvojev trgov z električno energijo in zemeljskim plinom prelomno, spremembe, ki so se zgodile, pa so pomembno pripomogle k uspešnemu delovanju obeh trgov in njuni preglednosti. Število menjav dobavitelja se je na obeh trgih v letu 2015 povečalo, na trgu z zemeljskim plinom pa se je povečala tudi možnost prihranka odjemalcev pri menjavah dobavitelja.
Veleprodajni trg
Na veleprodajnem trgu z električno energijo je prišlo do nadomestitve dvostranskega spajanja trgov Slovenije in Italije za dan vnaprej z vključitvijo v medregijsko spajanje trgov, ki zajema območje od Skandinavije in Slovenije do Iberskega polotoka, kar je vplivalo na večjo likvidnost in zaupanje na trgu. Zanesljivost dobav električne energije ni bila ogrožena, čeprav se je v tem letu znatno povečala uvozna odvisnost. Cene električne energije na veleprodajnem trgu so bile v letu 2015 na rekordno nizki ravni; povprečna cena pasovne energije je na primer na energetski borzi v Sloveniji znašala le še 41,4 evre za megavatno uro. Izziv ostajata proizvodnja in integracija razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Razpis za nove vstope v proizvodno shemo v letu 2015 ni bil izveden, nadaljnje spodbujanje te vrste proizvodnje se pričakuje letos. Količina električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, proizvedene v okviru podporne sheme, tako na letni ravni ostaja pod eno teravatno uro, za podporno shemo pa je bilo treba v letu 2015 zagotoviti 147 milijonov evrov.
Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina in je v celoti odvisna od uvoza, je pa bil za leto 2015 značilen premik v razvoju veleprodajnega trga, predvsem z uvedbo tako imenovane virtualne točke in trgovalne platforme. Nadaljeval se je trend zmanjševanja deleža uvoza iz Rusije, kar 60 odstotkov plina pa je že bilo kupljenega na podlagi kratkoročnih pogodb. Nadaljeval se je tudi trend padanja cen na maloprodajnem trgu, te so se zniževale že četrto leto zapored.
Veliko novosti je bilo na področju toplote, saj je agencija na podlagi zakonskih pooblastil postavila temelje za enoten način določanja cen toplote in njihov nadzor.
Postavljeni so bili tudi temelji za nadzor veleprodajnega trga skladno z evropsko uredbo REMIT. Z izvajanjem registracije tržnih udeležencev, javno objavo podatkov v centralnem evropskem registru ter začetkom poročanja o poslih skladno z uredbo je prišlo do pričakovanega izboljšanja preglednosti na veleprodajnem trgu z električno energijo in zemeljskim plinom.
Varstvo pravic odjemalcev
V letu 2015 je agencija okrepila svojo dejavnost tudi pri nadzoru nad zakonitostjo delovanja izvajalcev energetskih dejavnosti – število postopkov se je povečalo za več kot trikrat. Na področju varstva pravic odjemalcev se število sporov in pritožb ni povečevalo, s skupno kontaktno točko na spletni strani agencije pa je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem zagotovljen dostop do vseh potrebnih informacij o delovanju energetskega trga in njihovih pravicah na enem mestu. Agencija tudi sicer posebno pozornost namenja gospodinjskim odjemalcem energije, ki so z več vidikov med ranljivejšimi udeleženci energetskih trgov.