Termoelektrarne na premog so zaprle vrata, plinske elektrarne delujejo v zelo omejene režimu, investicije pa so se pomočjo visokih javnih subvencij usmerile predvsem v vetrne in sončne elektrarne, piše Jordi Sevilla (na spodnji fotografiji). »To ima dva učinka na delovanje sistema: Kot prvo se je število proizvodnih enot, priključenih na prenosni sistem, za nekajkrat povečalo, prav tako njihova geografska porazdelitev. Kot drugo pa se je moral sistem, zasnovan za obvladovanje sinhroniziranih generatorjev, prilagoditi in v kratkem času integrirati pomembno količino nesinhroniziranih proizvodnih virov, katerih fizikalne značilnost so bistveno drugačne z vidika ohranjanja ravnovesja v omrežju.«
»Potrebne so bistvene prilagoditve omrežja«
To ni nič novega in nič takega, česar odgovorni za energetsko politiko ne bi že vedeli, piše Sevilla. »Vsi, ki podpiramo prehod na obnovljive vire, smo se zavedali učinkov takšne politike na zanesljivost oskrbe: potrebne so bistvene prilagoditve omrežja in regulatornih standardov, pa tudi vzdrževanje zadostne rezervne kapacitete sinhroniziranih generatorjev.«
Ker je bil cilj zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, smo številni sklepali, piše Sevilla, da bo jedrska energija ostala v energetski mešanici. Nato pa je bila sprejeta odločitev o postopnem zapiranju jedrskih elektrarn.
Še en udarec je bil, da je ministrstvo, pristojno za energetiko, močno oklestilo predlagani investicijski načrt za okrepitev omrežja. Prav tako pa so uradni predlogi operaterja prenosnega omrežja, ki bi upravljalcem velikih vetrnih in sončnih elektrarn naložili namestitev posodobljenih razsmernikov, ki lahko pomagajo pri vzdrževanju napetosti in frekvence v omrežju, obležali v predalih pristojnih.
»Lahko bi bistveno zmanjšali tveganje«
»Nihče ne more trditi, da ni vedel, da masivna integracija obnovljivih virov v sistem zahteva pomembno spremembo v regulaciji omrežja, naložbah in postopkih obvladovanja sistema, če bi želeli še naprej zagotavljati stabilnost oskrbe z električno energijo in zmanjšati tveganje za izpade,« nadaljuje Sevilla. » Sam sem lahko priča, da so strokovnjaki Red Electrica pri tem vztrajali že vse od začetka.«
Odzivi odgovornih na ta opozorila so bili prepočasni, trdi Sevilla. »Ne trdim, da se električni mrk 28. aprila ne bi zgodil, če bi sprejeli vse naštete ukrepe. Tega ne morem vedeti. Počakajmo na uradno poročilo, katerega priprava, upam, ne bo trajala predolgo. Sem pa prepričan, da bi bila verjetnost pojava nestabilnosti, nihanja napetosti in električnega mrka, ki so jih izkusili, bistveno zmanjšana.«