V Sloveniji več kot 90 % vseh nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) nastane pri proizvodnji elektrike v jedrski elektrarni Krško (NEK), manj kot desetina pa v institucijah v medicini in raziskovalni dejavnosti ter industriji, pri t. i. malih povzročiteljih. Tej slabi desetini odpadkov rečemo tudi institucionalni odpadki. Medtem ko odpadke iz NEK hranijo v skladišču na lokaciji elektrarne, jih morajo mali povzročitelji skladno z zakonodajo predati pooblaščenemu izvajalcu javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Za opravljanje javne službe je pooblaščen ARAO. Takšen, centralizirano urejen način ravnanja z radioaktivnimi odpadki, kot je uveljavljen tudi v Sloveniji, je priporočena mednarodna praksa.
ARAO radioaktivne odpadke pa tudi naprave za široko porabo, ki vsebujejo radioaktivne vire sevanja in so zunaj uporabe (npr. ionizacijske javljalnike požara), prevzema, prevaža, jih po potrebi obdela in pripravi za varno skladiščenje, jih skladišči ter zagotavlja obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov. Ko bo zgrajeno odlagališče NSRAO v Vrbini v občini Krško, bo poskrbel tudi za trajno odložitev odpadkov iz NEK in centralnega skladišča.
Novi zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki je stopil v veljavo januarja 2018, izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki omogoča tudi, da lahko preda v ponovno uporabo ali predelavo vir sevanja, ki je že skladiščen v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov. Virov sevanja, ki še imajo neko uporabno vrednost, je v centralnem skladišču do 10 % odstotkov. Ponovna uporaba in recikliranje sta v skladu z evropskim akcijskim načrtom o krožnem gospodarstvu, ki mu sledi Evropa v okviru ciljev in prednostnih nalog na področju trajnostne rabe naravnih virov in gospodarjenja z njimi ter na področju ravnanja z odpadki. Doseže se zmanjšanje količin nastajanja odpadkov, boljšo učinkovitost uporabe virov in premik k bolj trajnostnim vzorcem proizvodnje in porabe, spodbuja se vnovično uporabo odpadkov ter nameni prednost predelavi in zlasti recikliranju odpadkov, tako da se količina odpadkov za odlaganje zmanjša.
Centralno skladišče že precej zapolnjeno, odpadke obdelujejo
Količine letno prevzetih radioaktivnih odpadkov so običajno majhne. V 2017 je ARAO prevzel 1,5 m3 odpadkov. Tako je bilo konec leta 2017 v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju uskladiščenih 90,4 m3 trdnih radioaktivnih odpadkov (bruto količine, kar pomeni radioaktivne odpadke vključno z embalažo, ohišji naprav, notranjimi pregradami ali absorpcijskim sredstvom). Skupna masa je bila 50 ton in skupna aktivnost 3,4 TBq. Ker je skladišče že 80-odstotno zapolnjeno, prostornino skladiščenih odpadkov zmanjšujemo s predelavo. Na ta način so v letu 2017 uspeli pridobiti 4 m3 skladiščnega prostora.
Novo vozilo
Skladišče je redno obratovalo vse dni v letu. Vgrajene sisteme in opremo so redno vzdrževali in posodabljali. Konec leta smo staro gospodarsko vozilo, s katerim samostojno opravljajo prevoze radioaktivnih snovi, zamenjali z novim.
Kadrovanje in usposabljanje
Delavci se redno izobražujejo in usposabljajo. Med drugim je bilo novembra 2017 v okviru strokovnega sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) organizirano praktično usposabljanje, kjer so se delavci pod vodstvom ekspertov MAAE izurili za razstavljanje naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja. S tem je bila verificirana metoda, ki jo bo ARAO naprej samostojno opravljal.
Ker tudi v mednarodni strokovni javnosti prepoznavajo, da ima Slovenija vzpostavljen sodoben in učinkovit sistem ravnanja z radioaktivnimi odpadki, slovenske strokovnjake večkrat povabijo k predstavitvi izkušenj v drugih državah z majhnimi jedrskimi programi. Tako je predstavnica ARAO novembra 2017 sodelovala v ekspertni misiji MAAE na Cipru, ki je v tej državi pomagala vzpostaviti register radioaktivnih virov sevanja, ki so zunaj uporabe, ter svetovala učinkovite načine ravnanja z njimi. Prav tako je bil strokovnjak ARAO povabljen na posvetovalni sestanek o ustreznem ravnanju z ionizacijskimi javljalniki požara in postopki njihovega razstavljanja.
Obratovanje varno, pozornost preventivi
Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici centralnega skladišča in delovnega okolja v skladišču izvajajo skladno s programom, določenim v varnostnem poročilu. Kot vedno doslej, rezultati tudi v letu 2017 dokazujejo, da skladišče in okolica nista bila onesnažena z radioaktivnimi snovmi in da nivo ionizirajočega sevanja v okolju zaradi prisotnosti skladišča ni bistveno povišan. Za zmanjšanje tveganja ARAO izvaja preventivne varnostne ukrepe na področju fizičnega in tehničnega varovanja skladišča, varstva pred sevanji, požarne varnosti, varnosti pri delu idr. Junija 2017 so posodobili tudi Načrt zaščite in reševanja na območju CSRAO.
Načrti v letu 2018
• prevzem vseh radioaktivnih odpadov, ki jih bodo imetniki želeli predati ARAO,
• obdelava skladiščenih odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine in doseganja lastnosti odpadkov, tako da so varnejši za skladiščenje,
• priprava in odvoz nekaterih vrst radioaktivnih odpadkov iz centralnega skladišča na recikliranje v tujino,
• izdaja radioaktivnih virov sevanja v ponovno uporabo, če bo izkazan interes morebitnih uporabnikov,
• vzdrževanje in posodabljanje skladišča in vgrajenih sistemov ter opreme, ki jo uporabljamo za izvajanje nalog javne službe,
• podaljšanje obratovalnega dovoljenja za skladišče.