Izpostavljeno

Sprejet noveliran desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja

Do leta 2032 naj bi za naložbe v distribucijsko omrežje električne energije namenili 3,5 milijarde evrov.

Sprejet noveliran desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja

SODO je pridobil soglasje Agencije za energijo na Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032, ki v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji države predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti proti motnjam, naprednost ter izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja, v skladu s trajnostnimi potrebami uporabnikov distribucijskega sistema. Razvojni načrt, ki ga je SODO izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, vključuje izzive, ki jih prinašajo razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije v prometu in ogrevanju. Kot so zapisali v SODO, je prihodnost življenja ljudi in delovanja sistemov odvisna od električne energije. Pri doseganju podnebnih ambicij Evrope in sveta se namreč nahajamo v prelomnem desetletju na področju elektrike, v katerem moramo razogljičiti energetski sektor in elektrificirati sektorje končne porabe hitreje kot kdaj koli prej. Pri tem mora distribucijski sistem na poti v podnebno nevtralno Evropsko unijo ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter povečati konkurenčnost. Spremembe v rabi energije tako predstavljajo velik izziv za slovensko elektroenergetsko omrežje, saj so zmogljivosti omrežja, predvsem distribucijskega, omejene.
Do leta 2032 predvidena vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov
Desetletni razvojni načrt do leta 2032 opredeljuje vlaganja v skupni višini 3.534 milijonov evrov, pri čemer ocena potrebnih naložb v naslednjem desetletju izhaja predvsem iz zastavljenih ciljev nacionalne energetske politike. Kot opozarjajo v distribucijskih podjetjih pa bodo dejanske zmožnosti in uresničitev investicijskih načrtov odvisna ne le od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od zmožnosti fizične izpeljave takega obsega naložb. Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja bodo sicer v prihodnje izvajali vse, kar je v njihovi moči za zagotovitev ustreznega kadra, kakor tudi vodenje investicijskih projektov in ustrezne nabavne politike za potrebno opremo in material, vendar pa se je treba ob tem zavedati, da se bo zaradi posledic vojne v Ukrajini zeleni prehod zgodil še hitreje, kar bo močno povečalo zanimanje za transformatorje, kabliranje nizko in srednjenapetostnih vodov in drugo opremo na trgu. Prav tako pa bo za realizacijo prepoznanih ključnih razvojnih in strateških investicij, ki imajo družbeno širše koristi, bistvenega pomena tudi tvorno sodelovanje tako resornega ministrstva in lastnikov kot tudi regulatorja. V distribuciji ob tem še izpostavljajo, da distribucijsko omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano in zgrajeno za take obremenitve oziroma za tako rabo električne energije, zato bo najprej treba širiti in okrepiti nizkonapetostno omrežje, nato še srednjenapetostno omrežje in transformacijo 110 kV/SN. Ključno pri tem bo aktivno upravljanje omrežja, kar med drugim pomeni tudi nadzorovano polnjenje električnih vozil in prilagajanje odjema, s čimer bo mogoče optimalno izkoriščati dane zmogljivosti. V končni fazi tudi ti ukrepi ne bodo prispevali dovolj, da bi se lahko izognili intenzivnejšim vlaganjem v širitve nizko- in srednjenapetostnega omrežja, pri čemer bodo pri dinamiki uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk imeli veliko vlogo tarifna politika, cene električne energije, subvencije, uporabniška izkušnja, odziv proizvajalcev avtomobilov na zahteve uporabnikov in podobno.
Glavnino investicijskih vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju zato predstavljajo vlaganja v nizko in srednjenapetostno omrežje, katerih delež znaša 72 odstotkov predvidenih vlaganj ali natančneje 2.553 milijonov evrov. Delež v 
110 kV objekte naj bi znašal 12 odstotkov vseh predvidenih vlaganj, 8 odstotkov pa je namenjenih za posodobitev sekundarne opreme. Učinki omenjenih vlaganj se bodo pozitivno odrazili tudi na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi naraščanja negativnih vremenskih vplivov, pri čemer je v razvojnem načrtu predvideno povečanje deleža srednjenapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz sedanjih 38 na 60 odstotkov ter povečanje skupnega deleža srednje napetostnih in nizkonapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz 53 na 71 odstotkov.
Razvojni načrt distribucijskega omrežja je dostopen na tej povezavi.


 

Brane Janjič
O avtorju