Sprejet predlog Zakona o ohranjanju narave

Kot so zapisali na vladi, gre za manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije, ki so posledica očitanega neskladnega prenosa in neizpolnjevanja obveznosti na podlagi 6. in 16. člena  Direktive o habitatih.
S spremembami 10. člena Zakona o ohranjanju narave, ki ureja izjeme pri uporabi zakona in s tem izjeme od Direktive o habitatih v primeru neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje, v primeru reševanja ljudi in premoženja ter v primeru izvajanja slovenskih ukrepov obrambe, se te izjeme opredelijo ustrezneje, bolj restriktivno ter v tesnejši navezavi na sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z jasno opredelitvijo, kdaj ta stanja prenehajo in z zahtevo, da pristojna služba za varstvo narave po njihovem prenehanju ugotovi vpliv izvajanja nujnih del in ukrepov na cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. 
S predlaganimi spremembami 102. člena se odpravlja vsak dvom glede tega, da v postopku presoje sprejemljivosti v primeru določitve nadomestnih habitatov ti vedno predstavljajo izravnalni ukrep in gre v takem primeru za postopek prevlade javne koristi po četrtem odstavku 6. člena Direktive o habitatih. Hkrati se tudi jasneje določa, da mora imeti vzpostavitev nadomestnega habitata enake naravovarstvene značilnosti kot nadomeščeni habitat in, da mora to območje po vzpostavitvi dobiti enak pravni status, kot nadomeščeno območje. Izrecno je tudi izključena možnost, da bi se kot izravnalni ukrep pri planih in posegih, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja, štela tudi vzpostavitev drugega območja, ki nima enakih naravovarstvenih značilnosti kot nadomeščeno območje ter da bi se kot izravnalni ukrep na teh območjih predvidelo plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene okrnitve narave.
Predmet novele je tudi sprememba 137. člena, ki je bila v prehodnih določbah Zakona o nevladnih organizacijah spremenjena nepopolno in se beseda društva ni na vseh mestih v členu nadomestila z besedo nevladne organizacije. Da ne bi prihajalo do neskladnosti z Zakonom o nevladnih organizacijah, pa tudi zaradi zagotavljanja skladnosti z Aarhuško konvencijo, je ta dopolnitev nujna, da bi se odpravil kakršenkoli dvom glede tega, ali so do delovanja v javnem interesu upravičene vse nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, v vseh statusno pravnih oblikah. (bj)