Vlada je sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki opredeljuje načine in politiko glede razogljičenja nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb, zapisana v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije. Strategija vsebuje okvirne cilje za leto 2050 in vmesna cilja za leti 2030 in 2040. Po vsebinah naslavlja vizijo, okvir, cilje, kazalnike, pregled stavbnega fonda po različnih sektorjih (stanovanjski, nestanovanjski, javni), ovire in priložnosti za prenovo javnih stavb, stroškovno učinkovite načine prenove javnih stavb, politike in ukrepe ter financiranje izvedbe ukrepov.
Kot so zapisali na vladi, je prenova stavb dolgoročna naloga, ki bo v prihodnjih letih postopoma zajela celoten stavbni fond, hkrati pa ima velik vpliv na kakovost notranjega okolja. Več kot 75 odstotkov današnjih stavb bo predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Večja vlaganja v prenovo posamične stavbe lahko pričakujemo ob novih spoznanjih glede neustreznosti odpornosti stavb v povezavi z ogrožanjem človeških življenj, ob morebitnih poškodbah, kot so posledica staranja materiala ali nesreč (potres, poplava, plazovi, ipd.), pri pogojih normalnega scenarija pa okvirno šele vsakih 30 let ( zamenjava lastništva, sprememba namembnosti, zastarelost in iztrošenost).
Vizija, ki jo opredeljuje sprejeta strategija, je znatno izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pri povečevanju uporabe obnovljivih virov energije v stavbah. Približevanje neto ničelnim emisijam v sektorju stavb do leta 2050 bo doseženo z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb in usmerjanemu načinu ogrevanja v tehnologije OVE in centraliziranim sistemom ogrevanja z OVE. Spodbujalo se bo prenove in novogradnje z doseganjem skoraj ničelnih emisij v življenjskih dobi, pri čemer bo treba upoštevati tudi druge vidike prenove (npr. potresna in požarna varnost, vidik kakovosti notranjega okolja). S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Cilj strategije je tudi, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje in prenove stavb. Strategija določa tudi časovni načrt z ukrepi in na nacionalni ravni določenimi kazalniki za merjenje napredka, in sicer za doseganje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Evropski Uniji za 80–95 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990.
Drugače pa sta ključna cilja do leta 2030 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov glede na leto 2005, pri čemer naj bi obnovljivi viri energije predstavljali vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote).
Do leta 2050 pa naj bi bilo v skladu s sprejeto strategijo energetsko prenovljenih 74 odstotkov enostanovanjskih in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. S tem naj bi se končna raba energije zmanjšala za 45 odstotkov, emisije CO2 pa za skoraj 75 odstotkov glede na leto 2005. Strategija je sicer dostopna na tem naslovu.