Izpostavljeno

Sprejeti ukrepi za pomoč pri odpravi posledic energetske draginje

Vlada je na včerajšnji seji potrdila besedilo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina in določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Sprejeti ukrepi za pomoč pri odpravi posledic energetske draginje

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu predvideva dovoljeno državno pomoč v skladu z Začasnim okvirom za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Predlog je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo skupaj s predstavniki gospodarstva, na podlagi podatkov Svetovne banke ter pregleda ukrepov držav članic EU. Za ta namen bo država zagotovila 40 milijonov evrov.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han ocenjuje, da gre za ukrep, ki podjetjem v letošnjem letu pomaga ublažiti učinke cenovnih šokov. Obenem dodaja, da zakon predvideva nadaljevanje pomoči tudi v letu 2023, če bo Evropska komisija to omogočila s podaljšanjem Začasnega kriznega okvira. Kot je še dejal, je temeljni cilj tega predloga zakona ohranitev konkurenčnosti, zaposlenosti in razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva. 
Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe, ki so opravljanje gospodarske dejavnosti v Sloveniji registrirale do 1. decembra 2021. Izvzeti so subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Poleg tega upravičenec na dan oddaje vloge ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter ne sme imeti ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta v višini 50 evrov. Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah.

Država bo podjetjem pomagala s sofinanciranjem 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, izračun upravičenih stroškov pa je narejen po metodologiji Evropske komisije in se nanaša na obdobje med 1. junijem in 31. decembrom 2022. Ukrep bo izvajala javna agencija SPIRIT Slovenija, nadzor pa poleg nje še ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predlog zakona predvideva tri vrste pomoči za gospodarstvo. Prva je enostavna pomoč, ki lahko znaša do 500 tisoč evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Druga je posebna pomoč, ki je omejena z dvema milijonoma evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer velja še dodatna omejitev in sicer je izračun upravičenih stroškov omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju 2021 (od 1. septembra 2022 naprej). Tretja pomoč pa je namenjena energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen z dvema milijonoma evrov, vendar pa bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Vloge s podatki o stroških električne energije in zemeljskega plina za leto 2021 in za celotno obdobje od junija do decembra 2022 bodo v primeru sprejetja zakona podjetja morala oddati v elektronsko aplikacijo Javne agencije SPIRIT Slovenija do 15. novembra 2022. Podatki za obdobje od junija do septembra 2022 bodo temeljili na dejanskih računih, podatki za obdobje od oktobra do decembra 2022 pa bodo ocenjeni. Sledilo bo izplačilo prve tranše, torej za obdobje med junijem in septembrom 2022, kar naj bi se zgodilo do konca leta. Za stroške, ki bodo nastali med oktobrom in decembrom 2022, pa bo agencija SPIRIT povračila nakazala do 15. marca prihodnjega leta, in sicer na osnovi dejanskih podatkov, ki jih bodo podjetja oddala do 31. januarja 2023. Vlada bo zagotovila 20 milijonov evrov za letošnja izplačila in 20 milijonov evrov za izplačila v prihodnjem letu.

Vlada namenja pomoč tudi okoli 63 tisoč posameznikom in družinam ter 7.400 invalidom  

Vlada je včeraj določila tudi besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva in ga v obravnavo po nujnem postopku posredovala državnemu zboru. V njem za zagotavljanje višje socialne varnosti najbolj ranljivih skupin prebivalstva predlagajo več začasnih ukrepov, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen energentov ter cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone.

Prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bodo izplačali energetski dodatek. In sicer bo ta za samske osebe znašal 200 evrov, za družine z enim staršem 200 evrov in bo povečan za 118 eurov za vsakega otroka ali za 59 eurov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo. Dvostarševske družine bodo prejele 314 evrov, znesek pa po prav tako povečan za 118 eurov za vsakega otroka ali za 59 eurov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo. Pari brez otrok bodo prejeli dodatek v višini 314 evrov. Za izplačilo energetskega dodatka nobenemu ne bo treba vložiti vloge.
Energetski dodatek se bo upravičencu izplačal samo enkrat, pri čemer se ugotavljanje izpolnjevanja pogojev na podlagi veljavne odločbe za denarno socialno pomoči ali varstveni dodatek izvaja v daljšem časovnem obdobju. Po oceni vlade bi dodatek prejelo približno 63 tisoč posameznikov in družin.

Energetski dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli tudi invalidi ter upravičenci do nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ki nadomestilo za invalidnost prejemajo v višini, ki je enaka seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini. Prav tako tudi tu za izplačilo dodatka ne bo treba vložiti vloge.
Energetski dodatek se bo upravičencu izplačal samo enkrat, pri čemer se ugotavljanje izpolnjevanja pogojev izvaja v daljšem časovnem obdobju. Upravičenec bo lahko energetski dodatek prejel samo, če sam ali njegova povezana oseba po zakonu, ki ureja pravice iz javnih sredstev, ni prejela dodatka iz naslova prejemanja denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka oziroma se mu lahko izplača v razliki višine do 200 evrov za samsko osebo.
V predlogu zakona je določena tudi pravna podlaga za posredovanje podatkov med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za namen preprečitve večkratnega izplačila dodatka. Po oceni vlade bi dodatek prejelo približno 7.400 invalidov.
Z namenom razširitve kroga upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zaradi omilitve posledic draginje ter posledično večjega števila upravičencev do energetskega dodatka, so predlagane tudi izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov. Tako se izvzame premoženje, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, ter za vloge za denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, vložene v obdobju od meseca novembra 2022 do marca 2023.
Navedeni ukrep prinaša povečanje števila vlog za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek ter posledično dodatno administrativno obremenitev za centre za socialno delo, zato vlada predlaga mesečno podaljševanje vseh pravic iz javnih sredstev, ki se iztečejo v obdobju od meseca novembra 2022 do marca 2023.

Gospodarstvo pozdravlja ukrep pomoči in hkrati opozarja, da bo treba storiti več 

Na GZS so hitro ukrepanje vlade in sprejem zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina pozdravili. Kot so zapisali, je predvideno sofinanciranje 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen ustrezen ukrep, ki ga dovoljuje pravni okvir na ravni EU, vendar naslavlja porast cen energentov v letošnjem letu. Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se soočajo z visokimi veleprodajnimi cenami, je opozorilo vodstvo GZS. Zato pričakujejo oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo, še v jesenskih mesecih, kar so izpostavili že pretekli mesec. 
Po podatkih GZS se je gospodarska klima v Sloveniji v juliju pričakovano znižala (za 1,7 odstotne točke) in je sedaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. To odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnosti glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin. V industriji pa je skrb še toliko večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

Da bi gospodarstvo čim bolj nemoteno delovalo, potrebuje in pričakuje zanesljivo dobavo energentov po sprejemljivih cenah. Zato GZS izraža zadovoljstvo, da je vlada potrdila zakon o pomoči gospodarstvu, ki predstavlja shemo pomoči za najbolj prizadeta podjetja, za katero si je GZS že nekaj časa prizadevala. Ocenjujejo, da bo do pomoči za obdobje od 1. junija do 31. decembra upravičenih okoli pet tisoč podjetij. 
Kot pa poudarja vodstvo GZS, glede na projekcije, to za konkretno naslovitev energetske krize še ne bo dovolj. Da bi ohranili razvojno sposobno gospodarstvo, ki bo lahko izpeljalo nujni zeleni in digitalni prehod, pričakuje enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev oziroma prebivalstva tako pri oskrbi z energenti kot pri njihovih cenah. Posebej pa izpostavlja nujnost uvedbe omejitve cene (kapice) tudi za gospodarstvo najkasneje v začetku prihodnjega leta. Tak ukrep sta že uvedli Španija in Portugalska, nujno pa bi bilo, da bi ga sedaj oblikovali na ravni evropske komisije in bi veljal za vse članice EU.
Na GZS si bodo še naprej prizadevali za proaktivno sodelovanje z vlado in pristojnimi ministrstvi pri pripravi ukrepov pomoči gospodarstvu.

Podobno so se odzvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici, saj ugotavljajo, da bi se morali kriteriji za dodelitev pomoči popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji. Pričakujejo tudi, da vlada čim prej predstavi, na kakšen način bo podjetjem pomagala v prihodnjem letu. Podjetja namreč že sedaj prejemajo pogodbe za leto 2023 in planirajo svoje poslovanje. Ocenjujejo, da tak paket pomoči, kot je predviden v tem letu, ne bo zadostoval za preživetje podjetij v prihodnjem letu. Opozorili so, da je gospodarstvo zaradi energetske krize v težki situaciji. Številna podjetja se tako soočajo celo s šestkratnim povišanjem cen električne energije. V zbornici jih skrbijo tudi črnoglede napovedi za leto 2023. Upajo, da bo vlada držala obljubo in shemo pomoči razširila ter s tem pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta. Če ukrepi ne bodo zadostni, bo to zagotovo vodilo v stečaje številnih podjetij in izgubo delovnih mest. Prepričani so, da krize ne bomo rešili s subvencijami in varčevanjem z električno energijo.
 

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.