Tudi letos je izšel Statopis, v katerem so tudi podatki s področja energetike.
V njem Statistični urad na jedrnat, jasen in zanimiv način z infografikami in drugimi grafičnimi prikazi ter besednimi poudarki predstavlja sicer suhoparne statistične podatke različnih vsebinskih področij, med njimi tudi energetike.
Podatki kažejo, da so gospodinjstva lani za ogrevanje sanitarne vode porabila 18,6 odstotka električne energije, za hladilne in zamrzovalne naprave 11 odstotkov in za ogrevanje prostorov 10,6 odstotka. Za kuhanje so porabila 7,8 odstotka električne energije, za razsvetljavo 7,1 odstotka, za pralno in pralno-sušilne stroje 5,7 odstotka, za televizijske sprejemnike 3,8 odstotka, za pomivalne stroje 3,3 odstotka, za računalnike in zaslone tri odstotke ter za hlajenje prostorov 1,8 odstotka. Za drugo, kot so na primer mali gospodinjski aparati, pa gospodinjstva porabijo 27,3 odstotka električne energije.
Iz Statopisa je razbrati, da se je v zadnjih petih letih od energentov za ogrevanje prostorov najbolj povečala poraba toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Delež sončne energije med vsemi energetskimi viri, porabljenimi za ogrevanje prostorov, je bil le 0,04-odstoten.
Konec 2016 so slovenska gospodinjstva za Sm3 zemeljskega plina odštela 0,59 evra, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. V istem obdobju se cena električne energije ni bistveno spremenila. V drugi polovici 2016 so slovenska gospodinjstva tako za 100 kWh električne energije plačala nekaj več kot 16 evrov. V 2016 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.351 kWh. To pomeni, da je vsak izmed nas porabil povprečno 17 kWh elektrike na dan. Po podatkih statističnega urada je bila energetska odvisnost v lanskem letu 46,7-odstotna, medtem ko je bila leto prej 47,5-odstotna.
V lanskem letu se je v državni blagajni nabralo 1,6 milijarde evrov od okoljskih
davkov, kar je štiri odstotke več kot v leti 2015. Od tega so davki na energijo znašali 85 odstotkov, davki na onesnaževanje pa dva odstotka Največji delež vseh okoljskih davkov so v letu 2016 plačala gospodinjstva, in sicer 63 odstotkov. Preostalih 37 odstotkov je plačal gospodarski sektor.
Slovenija med državami članicami EU sicer sodi med države z najvišjimi okoljskimi davki.