Izzivi energetike v času trajnostnega in zelenega razvoja bodo močno zaznamovali prelomno obdobje, na pragu katerega se nahajamo. »Prehod v nizkoogljično družbo ne bo poceni,« je ob tradicionalnem strokovnem posvetu Elesa poudaril mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles. Nujne bodo investicije, tako v proizvodne vire kot v krepitev in širitev omrežja.
Slovenija med največjimi uvozniki električne energije v regiji
Trenutno stanje namreč ni optimalno. Lani smo bili v Sloveniji največji uvoznik električne energije med bližnjimi državami, uvozno odvisni, posledično pa odvisni tudi od cen na evropskih energetskih trgih, smo bili skoraj ves čas. Letos je ob bistveno boljši hidrologiji in nemotenem delovanju NEK kazalo bolje. Dokler ni ustavitev nuklearke pokazala, kako nujna lastna proizvodnja za nivo samooskrbe.
Pomanjkanje samooskrbe v regiji se izraža tudi s tem, da smo v območju z najvišjimi cenami električne energije in v območju z največjimi uvoznimi deleži. Severna in zahodna Evropa sta na tem področju v mnogo ugodnejšem položaju.
Najbolj kritično obdobje se začenja s prihodnjim letom, je dodal Mervar, trajalo pa naj bi ali do izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne ali pa do razvoja drugih zrelih in ekološko sprejemljivih tehnologij.
Razvojna tveganja
Katera so tveganja, s katerimi se na tem področju soočamo? Mervar izpostavi nepravočasni razvoj sistemov proizvodnje zelenega vodika, hrambe in transporta ter konkurenčnost, upravljanje z elektroenergetskimi omrežji, ki bodo zmožna obvladovati proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije, izziv so tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, zagotavljanje finančnih virov – tudi preko omrežnin, kadrovski viri ter stanje duha v državi, kjer se pojavi nasprotovanje vsem večjim investicijam v vire energije.
Elektroenergetsko omrežje potrebuje razvojne rešitve
Kako se z izzivi prihodnosti energetike soočajo v družbi Eles, je pojasnil mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije v družbi. Izpostavil je problematiko zgoščenosti proizvodnih virov, zaradi katerih je razvoj elektroenergetskih omrežij eden ključnih izzivov. Na tem področju je izpostavil nujnost razvoja trga in novih mehanizmov, utrjevanja klasične infrastrukture, kot so povezave in kabli, ter razvoja napredne infrastrukture. Na področju omrežij je namreč nujno povečevanje zmogljivosti, ki bo omogočilo priključevanje tako obnovljivih virov energije kot novih porabnikov, pa tudi vzpostavitev naprednih funkcionalnosti pametnih rešitev na distribucijskih omrežjih.
V družbi Eles na tem področju razvijajo projekte, kot je sincro.grid, namenjen izboljšanju napetostnega profila z regulacijo napetosti ter zmanjševanju izgub v omrežju, ter projekt GreenSwitch, ki povezuje sedem partnerjev iz treh držav, projekt pa zajema povečan nadzor nad distribucijskim in prenosnim omrežjem, povečane čezmejne prenosne zmogljivosti, 10-odstotkov nižjo konično porabo, do šest GW odvzete odvečne toplote iz 11 visokonapetostnih TP, učinkovitejšo izrabo obstoječih srednje in nizkonapetostnih transformatorjev in pripravo visoko napetostnih priključkov za polnilne parke velikih obremenitev. Salobir je dodal, da je zaradi velikega vključevanja OVE povečan fokus na priključevanju, zato so nujne investicije v stabilnost. To bo treba zagotavljati z novimi proizvodnimi viri, in omrežjem, nujno pa bo ukrepati tudi na področju prilagoditve odjema proizvodnji. Salobir zato dodaja, da prihaja novo obdobje sodelovanja med uporabniki in sistemom na prenosu in distribuciji.
Brez vlaganj omrežje ne bo moglo slediti vsem zavezam in potrebam
V nadaljevanju je direktor področja za upravljanje s sredstvi in projekti v Elesu mag. Klemen Dragaš predstavil kakšen bo razvoj elektroenergetskih za zeleni prehod. Najprej se moramo obrniti v Evropo, saj je Slovenija vpeta v elektroenergetski sistem Evrope, kjer se obetajo velike spremembe pri vključevanju OVE v omrežje, predvsem vetrnih in sončnih elektrarn. To bo povzročilo obilico proizvedene električne energije, posledično pa jo bo veliko ostalo neizkoriščene. Brez gradnje nove infrastrukture, pa ta ne bo mogla zapustiti držav, kjer je bila proizvedena, do tistega dela Evrope, kjer bo trenutno najbolj potrebna. To je spoznal tudi ENTSO-E in izdelal analizo prihodnjega dogajanja in ocenil, katere koridorje bo treba ojačati, če bomo želeli imeti dostop do viškov električne energije. Analiza izpostavlja tri ključne koridorje, in sicer proti Pirenejskemu otoku, proti Apeninskemu polotoku in proti Balkanskemu polotoku. Vse te poti prečkajo tudi Slovenijo, zato bo to zelo vplivalo tudi na razmere v Sloveniji. Pri tem se je navezal na dva scenarija novega NEPN. Prvi je pokrivanje porabe z OVE in drugi pokrivanje porabe z OVE in jedrsko energijo. Scenarija sta si med seboj zelo različna. Bistveni poudarek je na sončni energiji, kjer je leta 2050 predvidenih 8000 MW sončnih elektrarn, kar bo imelo velik vpliv na omrežje, zato bodo potrebna velika vlaganja v daljnovode in hranilnike. Trenutno sistem ni zgrajen zato, da bi zadovoljeval povprečno proizvodnjo, ampak ta zadovoljuje našim potrebam. Povečevanje zmogljivosti sončnih elektrarn v omrežje bo povzročilo vse več ekstremov, predvsem mankov in viškov proizvedene električne energije ob poletnem in zimskem času, ki jih brez določenih ukrepov ne bomo mogli obvladati. Infrastruktura je namreč pomembna prenosu oziroma dostopu do energetskih virov, ključna pa je tudi diverzifikacija prenosa. Za obvladovanje bodo potrebne nove tehnologije, ki bodo omogočile obvladovanje viškov energije. Mag. Klemen Dragaš je poudaril, da je pri vključevanju velikih OVE na prenosno omrežje potreben sistemski pristop k temu, česar se zavedajo tudi v Elesu, kjer so izdelali analizo in sprejeli nekaj korakov, na katerih lokacijah bi lahko v prenosno omrežje vključili velike sončne elektrarne in nanje se že obračajo tudi zainteresirani investitorji.
Dejstvo je, da bo odjem v prihodnosti še rasel in, če bomo želeli zadostiti vsem zavezam, bomo morali narediti vse, kar smo si zamislili. Obdobje do leta 2030 je torej ključno in zahtevno. Omrežje bo potrebno transformirati in nadgraditi tudi z uporabo modernih pristopov in tehnologij. V naslednjem desetletnem obdobju je, poleg višje kakovosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo, pomemben cilj družbe ELES podpreti trajnostni razvoj elektroenergetskega sistema Slovenije.
Direktor družbe Operato mag. Andrej Souvent je predstavil družbo Operato, čigar poslanstvo je opolnomočenje operaterjev elektroenergetskih omrežij z izdelki in rešitvami, ki izboljšujejo varnost delovanja in omogočajo boljšo izkoriščenost elektroenergetske infrastrukture. V družbi se posvečajo tehnologijam za povečanje prenosnih kapacitet in obvladovanja zamašitev: za upravljanje pretokov z napravami FACTS, optimizacijo topologije omrežja ter dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti. Kot je povzel, hitrost nastajanja težav v omrežju zaradi zelene transformacije presega zmožnosti pravočasnega jačanja omrežja. Hitrost uvajanja GET je večja od hitrosti klasičnega jačanja omrežja. To so tehnologije, s katerimi si kupimo čas in prihranimo denar. Zahteva je velika, jo je pa treba izkoristiti.
Samo jedrska energija nas ne bo rešila, potrebujemo tudi druge vire: najprej moramo obvladovati svojo rabo – zmanjšati porabo energije. Potrebujemo mozaik vseh nizkoogljičnih virov, OVE, jedrsko energijo in druge (hidro, termo) … brez učinkovitosti pa tudi vsi ti viri ne bodo dovolj.
Trajnost nas povezuje
Posvet se je nadaljeval z okroglo mizo na temo trajnosti obstoječih sistemov. Trajnost je trenutno ena izmed najbolj izpostavljenih tematik, kjer pridemo do istih zaključkov, manjka pa akcije. Trenutni sistemi so linearni in okosteneli, zato se poraja vprašanje, ali so sploh lahko trajnostni. To se lahko zgodi samo tako, da najprej spremenimo sistem.
Izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Ana Struna Bregar je dejala, da bi se veliko lahko naučili iz narave, ki je več kot samo trajnostna, je regenerativna.
Vodja Službe za korporativno komuniciranje v družbi ELES Katja Fašink je poudarila, da je slovenski operater prenosnega omrežja boljši od ostalih, saj se izkušnje starejših povezujejo z znanjem mladih ob podpori na vseh ravneh. To pa je dobra popotnica za naprej.
Vodja Trajnostnega razvoja v NLB Karidia Toure Zagrajšek je povedala, da potreba po trajnostni transformaciji finančnega sistema obstaja, česar se zavedajo tudi v NLB in veliko delajo na tem. Po njeni oceni obstoječi družbeni sistemi ne opravljajo svoje trajnostne naloge, kot bi bilo potrebno, vendar se zavedanje krepi in v tej smeri se izvajajo tudi prvi koraki. Ključna naloga finančnega sistema je pomagati, da se trajnostno preoblikujejo, izvajajo trajnostne naložbe in trajnost razumejo celostno. Ni dovolj, če se spreminjajo samo procesi v podjetjih, ampak se morajo spremeniti tudi strategije.
V pogovoru so se dotaknili tudi izobraževalnega sistema, ki prav tako potrebuje preoblikovanje, in sicer popolnoma nova znanja in drugačno obliko sodelovanja. Država danes namreč potrebuje ljudi s kompleksnimi znanji. Največje spremembe proti trajnosti bo morala narediti mlada generacija, ki bo vidik trajnosti razumela kot poslanstvo. Pri tem je treba dopustiti tudi kritične misli, pomembno vlogo pa igra tudi opolnomočenost posameznika. Nove načine razmišljanja prinaša tudi medsektorsko povezovanje, ki omogoča nove načine razmišljanja in sodelovanja. Prav na slednjem pa temeljijo trajnostni sistemi. Zgraditi pa je treba tudi partnerstva znotraj podjetja in pri trajnostni transformaciji imeti podporo vodstva.
Kot že rečeno, je treba ljudi opolnomočiti o trajnosti, pri čemer veliko vlogo igra komunikacija, predvsem mediji, ki ustvarjajo javno mnenje. Komuniciranje mora biti deležniško, imeti mora ozaveščevalno vlogo ter biti verodostojno in podprto z relevantnimi podatki. Samo tako se bomo lahko izognili zelenemu zavajanju.
Na posvetu so novinarju Financ Borutu Hočevarju, ki odhaja v pokoj, podelili priznanje za življenjsko delo in njegovo strokovno delo ter prispevek k boljšemu razumevanju delovanja slovenske energetike.