Omenjena Uredba prenaša v domači pravni red evropsko direktivo o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak. Omenjena direktiva določa mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida, dušikovega oksida in prahu iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev z vhodno toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW in manjšo od 50 MW pri uporabi trdnega, tekočega in plinastega goriva. Direktiva določa tudi okvirne zahteve za meritev emisij ter podatke, katere morajo upravljavci naprav sporočiti pristojnemu organu za namen vzpostavitve evidence naprav.
Direktiva sicer določa dvostopenjsko obravnavo glede uporabe mejnih vrednosti, pri čemer so manj omejujoče mejne vrednosti določene za že obstoječe naprave. Obstoječe naprave s toplotno močjo enako ali manjšo od 5 MW bodo tako morale obratovati znotraj mejnih vrednosti šele od 1. januarja 2030, s toplotno močjo večjo od 5 MW pa od 1. januarja 2025. Naprave, ki bodo začele obratovati po 20. decembru letos pa bodo morale že od začetka upoštevati nižje mejne vrednosti dopustnih emisij. Poleg tega bo treba po novem vse kurilne naprave, plinske turbine in nepremične motorje nad 1 MW do 31. januarja 2022 vpisati v posebno evidenco naprav.