Energetika

Svet EU dosegel dogovor o višjih ciljih za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost

Dogovorjeni višji cilji bodo pomembno prispevali k doseganju splošnega cilja EU, da do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Svet EU dosegel dogovor o višjih ciljih za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost

Svet EU je sprejel pogajalska stališča o dveh predlogih, ki obravnavata energijske vidike podnebnega prehoda EU v okviru svežnja Pripravljeni na 55: direktivi o energiji iz OVE in direktivi o energijski učinkovitosti. 

Tako se je Svet EU dogovoril, da bo na ravni EU določil zavezujoč cilj 40-odstotnega deleža energije iz OVE v skupni mešanici virov energije do leta 2030. Sedanji cilj na ravni EU je vsaj 32-odstotni delež. Da bi skupaj dosegle novi cilj, bodo države članice morale povečati svoje nacionalne prispevke, določene v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024.Dosežen je bil dogovor za pospešitev vključevanja OVE v sektorje, v katerih je bilo vključevanje počasnejše ter o ambicioznejših sektorskih ciljih in ukrepih, skupaj s prožnostjo, ki se uporablja, na primer za metode izračunavanja.

Kar zadeva podcilje za promet je Svet EU uvedel možnost, da države članice izbirajo med dvema ciljema. Prvi je zavezujoč cilj 13-odstotnega zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov v prometu do leta 2030. Tu bo državam članicam na voljo več možnosti za dosego tega cilja, kot je možnost določitve diferenciranega cilja za pomorski promet, če bo dosežen splošni cilj. Drugi pa je zavezujoč cilj vsaj 29-odstotnega deleža energije iz OVE v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030. Svet EU je določil zavezujoč podcilj za napredna pogonska biogoriva v deležu energije iz OVE, ki se dobavlja prometnemu sektorju, in sicer 0,2 odstotka leta 2022, en odstotek leta 2025 in 4,4 odstotka leta 2030. V zvezi z gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora v prometu (večinoma čisti vodik in sintetična goriva na osnovi vodika), je bil sprejet dogovor o okvirnem podcilju 2,6 odstotka, kar ustreza 5,2 odstotka, če je cilj dosežen v smislu deleža OVE v končni porabi energije v prometu do leta 2030. Svet EU je količini končne porabe energije v pomorskem sektorju določil zgornjo mejo, ki jo je treba vključiti v izračun njihovih posebnih ciljev na področju prometa. 

Dogovoril se je o postopnem povečanju ciljev glede energije iz OVE za ogrevanje in hlajenje, in sicer zavezujoče povečanje za 0,8 odstotka na leto na nacionalni ravni do leta 2026 in 1,1 odstotka v obdobju 2026–2030. Najnižja letna povprečna stopnja, ki se uporablja za vse države članice, bi se dopolnjevala z dodatnimi okvirnimi stopnjami povečanja ali dopolnilnimi stopnjami, izračunanimi posebej za vsako državo članico.

Svet EU je določil okvirni cilj 1,1-odstotnega povprečnega letnega povečanja porabe energije iz OVE v industriji. Strinjal se je tudi, da bi moralo do leta 2030 35 odstotkov vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, do leta 2035 pa 50 odstotkov. Dogovoril se je tudi, da bo določil okvirni cilj vsaj 49-odstotnega deleža energije iz OVE v stavbah. Poleg tega bo okrepil trajnostna merila za biomaso, da bi se zmanjšalo tveganje netrajnostne proizvodnje bioenergije ter dodal ukrepe za omejitev goljufij v zvezi s pogonskimi biogorivi.

Svet EU je vključil pospešene postopke za izdajo dovoljenj za projekte na področju OVE v skladu s prednostnimi nalogami iz načrta RepowerEU, ki jih je maja predlagala Evropska komisija. Hitro naj bi povečali uporabo OVE v okviru načrta EU, da bi tako postala neodvisna od ruskih fosilnih goriv po ruski invaziji v Ukrajini.

Glede energijske učinkovitosti se je Svet EU dogovoril o 36-odstotnem zmanjšanju porabe končne energije in 39-odstotnem zmanjšanju porabe primarne energije na ravni EU. Cilji temeljijo na novi izhodiščni vrednosti in ustrezajo cilju devet-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z letom 2020. Poraba končne energije pomeni energijo, ki jo porabijo končni uporabniki, medtem ko poraba primarne energije vključuje tudi to, kar se uporablja za proizvodnjo in dobavo energije. Sprejet je bil dogovor, da bodo vse države članice prispevale k doseganju splošnega cilja EU z okvirnimi nacionalnimi prispevki in krivuljami, ki so jih države članice določile v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024. Formula za izračun teh prispevkov bi bila okvirna z možnostjo 2,5-odstotnega odstopanja. Evropska komisija bi izračunala, ali vsi prispevki ustrezajo devet-odstotnemu cilju, in v nasprotnem primeru izdala popravke za nacionalne prispevke, ki bi bili nižji od tistih, ki bi jih uporabili glede na formulo. Formula med drugim temelji na energijski intenzivnosti, BDP na prebivalca, razvoju OVE in potencialu prihranka energije. Ne bo pa revidirala okvirnih nacionalnih prispevkov držav članic, za katere je ocenila, da je njihov nacionalni energetski in podnebni načrt, predložen leta 2020 zadosten.

Svet EU se je dogovoril tudi o postopnem povečanju cilja glede prihranka energije za končno porabo energije. Države članice bi od 1. januarja 2024 zagotovile prihranek v višini 1,1 odstotka letne porabe končne energije, od 1. januarja 2026 prihranek v višini 1,3 odstotka in od 1. januarja 2028 prihranek v višini 1,5 odstotka, pri čemer je v naslednje obdobje mogoče prenesti največ deset odstotkov presežnih prihrankov. Svet EU je v izračun za dosego cilja vključil možnost, da se v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih potrdijo energijski pregledi, upoštevajo prihranki energije, doseženi s tehnologijami zgorevanja fosilnih goriv v industrijskem sektorju.

Svet EU se je strinjal s posebno obveznostjo, da javni sektor doseže 1,7-odstotno letno zmanjšanje porabe energije oziroma vsaj 1,9-odstotno zmanjšanje porabe energije, če izključuje javni prevoz ali oborožene sile, ki bi bila zavezujoča štiri leta po začetku veljavnosti uredbe, pri čemer bi se začela uporabljati v večjih občinah. Poleg tega se je Svet EU dogovoril, da bodo morale države članice vsako leto prenoviti vsaj tri odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti vseh ravni javne uprave ter da bo sorazmerni delež prihrankov energije v državah članicah osredotočen na ranljive odjemalce.
V sklepe je dodal še določbo o preglednosti porabe energije podatkovnih centrov in sicer naj bi ti od leta 2024 vsako leto objavili informacije o svoji porabi energije. Evropska komisija bi pripravila javno podatkovno zbirko EU, v kateri bi zbrala informacije o porabi energije podatkovnih centrov.

V naslednjem koraku bosta Svet EU in Evropski parlament začela medinstitucionalna pogajanja, da bi se dogovorila o končnem besedilu obeh direktiv.
 

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.