EU daje prek strukturnih skladov na voljo več kot 330 milijard evrov za regionalne in lokalne projekte v obdobju 2021–2027, s katerimi naj bi prispevali k zmanjševanju gospodarskih razlik in spodbudili okrevanje po pandemiji.
Veleposlaniki in veleposlanice držav članic pri EU so odobrili pravna besedila o urejanju skladov, ki skupaj znašajo skoraj tretjino sedemletnega proračuna EU, s čimer so potrdili politični dogovor, ki je bil dosežen z Evropskim parlamentom.
V kohezijskem svežnju za obdobje 2021–2027 so predvidene večletne naložbe, pri čemer je večina sredstev zaradi spodbujanja socialne, ekonomske in teritorialne kohezije po vsej EU osredotočena na manj razvite države in regije. V sedanji krizi se bodo na ta način ublažile dolgoročne socialne in gospodarske posledice pandemije, obenem pa se bo pripomoglo k delovanju enotnega trga.
Sozakonodajalca sta se dogovorila o petih novih ciljih politike, ki odražajo glavne prednostne naloge EU, in sicer: konkurenčnejša in pametnejša Evropa ter bolj zelena Evropa, ki je odporna in ki v prehajanju na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom ostaja nizkoogljična. Glavne prednostne naloge EU pa so še: bolj povezana Evropa, bolj socialna in vključujoča Evropa, ki udejanja evropski steber socialnih pravic ter Evropa, ki je bližja svojim državljanom in državljankam.
Projekti, ki se financirajo iz skladov, obsegajo vse od prometne infrastrukture, bolnišnic in zdravstvenega varstva, čiste energije, gospodarjenja z vodo, trajnostnega razvoja mest, raziskav, inovacij in digitalizacije pa vse do programov zaposlovanja, socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja.
Nova zakonodaja prinaša enostavnejša pravila, manj birokracije in učinkovitejšo porabo sredstev. Obenem je vezana na evropski semester, torej okvir za usklajevanje ekonomskih politik, na podlagi katerega se oblikujejo priporočila za strukturne reforme na nacionalni ravni. Na ta način bo države članice usmerjala, kako najbolje vlagati denar iz skladov, da bo njegov učinek na regionalni in lokalni ravni večji. Poleg tega je za pridobitev kohezijskih sredstev treba upoštevati Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
V osnutku zakonodaje je določeno tudi učinkovito spremljanje trga javnih naročil in večja transparentnost, pri čemer morajo države članice zagotavljati podrobnejše informacije o prejemnikih sredstev.
Na splošno bo približno 30 odstotkov strukturnih skladov prispevalo k razogljičenju gospodarstva, pri čemer bo za posamezno vrsto naložbene dejavnosti uporabljen specifičen podnebni koeficient. Pri projektih bi morali skladno z okoljskimi cilji EU upoštevati tudi načelo, da se ne sme povzročati znatne škode.
Kohezijska politika se je v letu 2020 izkazala za bistveno v smislu takojšnjega odziva na pandemijo covida-19. S spremembo veljavnih pravil je bila državam članicam na podlagi neporabljenih dodelitev nemudoma zagotovljena likvidnost, ob tem pa tudi prožnost, da lahko takšna likvidna sredstva porabijo tam, kjer so najbolj potrebna. Na podlagi teh izkušenj je bila dodana nova določba o začasni uporabi sredstev v odziv na prihodnje izredne razmere.
Evropski parlament naj bi politični dogovor potrdil še marca.