Svetovno povpraševanje po energiji naj bi še naraščalo

Mednarodna agencija za energijo IEA jer pred kratkim objavila posodobljen pregled napovedi dogajanj v globalni energetiki do leta 2040, pri čemer je temeljna ugotovitev, da se bo poraba energije povečevala po vseh predvidenih scenarijih, v kolikšnem odstotku pa je odvisno predvsem od politik posameznih držav. Po osrednjem scenariju, ki velja tudi za najbolj verjetnega, naj bi se povpraševanje po energiji v svetu do leta 2040 povečalo za tretjino, od tega najbolj v razvijajočih se gospodarstvih. Tako naj bi se povpraševanje po energiji do leta 2040 povečevalo za odstotek na leto, kar je sicer še enkrat počasneje kot doslej.
Ob tem naj bi se nekoliko razrahljale tudi vzročne povezave med gospodarsko rastjo in porabo energije, in sicer na račun prestrukturiranja velikih ekonomij (denimo Kitajske), uvajanja novih tehnologij in ukrepov energetske učinkovitosti. Kljub temu podnebne napovedi niso najboljše, saj naj bi se emisije toplogrednih plinov kljub vsem prizadevanjem za soočenje s podnebnimi spremembami na globalni ravni do leta 2040 povečale za dodatnih 16 odstotkov. Iz poročila pa vsekakor izhaja, da se uporaba fosilnih goriv (premoga  in nafte)kot osrednjih energentov vendarle počasi poslavlja. Tako naj se poraba premoga na Kitajskem ne bi več povečevala, poraba nafte v Združenih državah in EU pa spustila na ravni iz leta 1960. Na drugi strani naj bi se v svetovni energetski mešanici povečal delež zemeljskega plina in obnovljivih virov, pa tudi uporaba jedrske energije. Po napovedih IEA ima elektroenergetika svetlo prihodnost, saj naj bi se  porab električne energije do leta 2040 povečala za več kot 70 odstotkov, pri njeni proizvodnji pa naj bi vajeti prevzeli obnovljivi viri energije. Slednji naj bi do leta 2030 postali glavni vir pridobivanja električne energije, do leta 2040 pa naj bi njihova rast bila več kot 50-odstotna. Tako naj bi se delež izrabe obnovljivih virov do leta 2040 v EU povečal na najmanj 50 odstotkov, na Kitajskem in Japonskem na 30 odstotkov ter v Indiji in ZDA presegel 25-odstotni delež. Delež premoga naj bi se v tem obdobju zmanjšal na svetovni ravni pod tretjino. Zanimive so tudi napovedi, da naj bi kljub nadaljnjemu razvoju in gospodarski rasti brez električne energije še vedno bilo okoli 550 milijonov svetovne populacije, večinoma iz držav podsaharske Afrike.

Drugačna poraba prinaša tudi preusmeritev trgovinskih tokov

Zaradi prestrukturiranja svetovnega gospodarstva naj bi težišče porabe energije do leta 2040 bilo v Aziji, pri čemer naj bi na Kitajska še pred letom 2020 postala največji uvoznik nafte, Indija pa drugi največji uvoznik do leta 2035. Zaradi tega naj bi se okrepila tudi vloga proizvajalcev in dobaviteljev iz Srednjega vzhoda . Povečal naj bi se tudi izvoz zemeljskega plina iz severnoameriških držav, uvoz zemeljskega plina v EU pa naj bi v tem obdobju zrasel za tretjino. Za uresničitev omenjenih napovedi oziroma svetovnega razvojnega scenarija na področja energetike bodo seveda nujne tudi investicije, njihova višina pa dosega vrtoglave številke. Na svetovni ravni naj bi te tako do leta 2040 dosegle 68 trilijonov dolarjev, pri čemer naj bi 37 odstotkov vsega denarja šlo za potrebe oskrbe z nafto in zemeljskim plinom, 29 odstotkov v gradnjo proizvodnih objektov in 32 v povečanje energetske učinkovitosti. Pri naložbah v proizvodne vire pa naj bi 60 odstotkov vseh predvidenih sredstev šlo za obnovljive vire. (bj)