Izpostavljeno

Trajnost je naša realnost

Na Bledu je potekala že 7. strateška konferenca slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Rdeča nit tokratnih razprav je bila pot do zelene energetske preobrazbe, pri kateri distribucijska podjetja igrajo ključno vlogo. Niso pa se mogli izogniti niti aktualne tematike, povezane z draginjo in spoprijemanjem z velikimi podražitvami vseh energentov.

Trajnost je naša realnost

Kot je v uvodnem nagovori udeležencem dejal gostitelj in predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon, so v elektrodistribucijskih podjetjih, torej tudi v Elektru Gorenjska, postavili nove strateške usmeritve, kjer so v ospredje postavili zagotavljanje trajne energije. Pojem trajna energija pomeni zavezo do okolja, kar pomeni, da bodo odslej proizvajali samo električno energijo iz obnovljivih virov, poudarek dali na učinkovito rabo energije ter podprli tehnologije, ki bodo omogočale zeleni prehod. Pri tem ne bodo zanemarili svoje osnovne dejavnosti, to je distribucija električne energije, saj je ta v času elektrifikacije še toliko bolj pomembna. Trajna energija pomeni tudi trajno skrbeti, da se bo strast do energetike ohranjala še naprej, zato si prizadevajo svoje znanje prenašati na mlajše rodove, saj bodo oni tisti, ki bodo najbolj intenzivno izvajali zeleni prehod.

Predsednik skupščine GIZ in predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je poudaril, da so nujni premiki pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki se med seboj povezujejo in združujejo – ekonomsko, družbeno in okoljsko. Trdno so odločeni dodati svoj doprinos k ozdravitvi in ohranjanju planeta, na katerem želimo živeti dostojno, enakopravno in v zdravem okolju, brez revščine in pomanjkanja. Prispevati želijo k vzdržnosti in trajnostni gospodarski rasti, ohranjanju vseh naravnih virov, vzdržnem razvoju in uveljavljanju novih tehnologij, prilagojenih podnebnim razmeram in biotski raznovrstnosti. Po njegovem mnenju so energetska kriza in podnebne spremembe eden največjih izzivov našega časa. Izčrpavanje naravnih virov in neugodne posledice vse slabšega stanja okolja, so samo nekatere od težav, ki nas pestijo. A to je tudi čas izjemnih razvojnih priložnosti. Razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in njuna medsebojna povezanost močno pospešujeta razvoj človeštva. Omogočata premostitev digitalne ločnice in premik v družbo znanja. Kot je dejal, so pred nami energetski izzivi prihodnjega desetletja, ki jih bo treba reševati hitreje, kot smo to počeli zadnjih 40 let, hkrati pa moramo ravnati strpno in učinkovito. Po njegovih besedah je nedopustno in nedostojno iskati izgovore za neuspehe.  

V nadaljevanju je generalni sekretar evropskega združenja Eurelectric Kristian Ruby predstavil ključne izzive energetike v Evropi in po svetu. Izpostavil je, da je nujno treba  pospešiti in posodobiti distribucijsko omrežje, saj je le-to v Evropi staro 40 ali več let, ob tem pa tudi pospešiti birokratske postopke. Poudaril je, da je Evropa v letošnjem letu zaradi podnebne in energetske krize postavljena pred pomembne odločitve, pri spopadanju z obema krizama pa ključno vlogo v EU lahko odigra prav elektrifikacija. Prišel je čas za veliko povečanje hitrosti in obsega uvajanja čiste in obnovljive energije ter uvedbo ogljično nevtralnih, energetsko učinkovitih električnih tehnologij. Prehod na električne tehnologije lahko znatno zmanjša povpraševanje po plinu, ki v tej zimi predstavlja ključni problem, in nafti ter tako zmanjša odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv. Za to nalogo sta ključnega pomena pospeševanje elektrifikacije prometa ter elektrifikacija stavb in industrije, ki predstavljata 57 odstotkov povpraševanja po plinu. Ključno vlogo v tem procesu bodo imela distribucijska podjetja, ki pa jim je jim treba zagotoviti dovolj svobode in fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj, da ne bi na koncu distribucijsko omrežje postalo glavna ovira energetske tranzicije.

Predstavnik italijanske distribucije iz podjetja Enel Grids Marcelo Castillo je predstavil izzive sodobne distribucije v Italiji in po svetu, spremembe, predvsem pa izzive za trajnostno preobrazbo distribucijskih sistemov. Enel Grids zagotavlja oskrbo 75 milijonom uporabnikom omrežja, deluje pod 40 nacionalnimi regulatorji, zato je njihov glavni cilj biti ne samo zanesljiv in stroškovno učinkovit, ampak tudi dober. Pri tem pa v ospredje postavljajo prav lokalne skupnosti, torej prebivalce.

Na dogodku so bili predstavljeni tudi projekti, s katerimi posamezna elektrodistribucijska podjetja utirajo pot zelenemu dogovoru ter trendi na področju razvoja elektrodistribucije. Predstavniki vseh petih distribucijskih podjetjih in predstavnik družbe SODO so zbranim spregovorili o skupnostni samooskrbi kot alternativi netmeteringu, izhodiščnih temeljih za digitalni prehod in velepodatkovnih platformah kot ključni tehnologiji za uspešno izvedbo zelenega prehoda v elektroenergetiki. Govora je bilo še o izzivih prenove tarifnega sistema, učinkih trajne inovativnosti na boljše poslovanje in sodobno korporativno kulturo v Elektro Gorenjska, o poti razogljičenja elektrodistribucijskih podjetij Slovenije, o tem, kako podatkovna analitika spreminja distribucijski sistem in še o zasnovi sistema za podatkovno analitiko. 

Zeleni prehod ima svojo ceno

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predsedniki uprav vseh petih distribucijskih podjetij in predstavnik SDH Dejan Božič. Dotaknili so se številnih aktualnih tem, med drugim energetske draginje. Ta je glede na trenutno situacijo pod vprašaj postavila še nedavno razmišljanje, da bomo s pomočjo zemeljskega plina prešli v zeleno prihodnosti. Izkazalo pa se je tudi, kako pomembna je v tem času jedrska energija, ki ima sicer svoje prednosti in slabosti, a bo z njeno pomočjo doseganje zastavljenih evropskih ciljev lažje. Sogovorniki so precej pozornosti posvetili vprašanju nadomestitve TEŠ 6 z drugimi viri, predvsem sončnimi elektrarnami. Govorili so še o regulaciji, predolgem umeščanju objektov v prostor, samooskrbi, investiranju v omrežje in koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe. Poudarili so pomembnost varčevanja z energijo, ki je v tej negotovi prihodnosti še toliko bolj pomembna. 

Predsednik GIZ distribucije in predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je izpostavil, da se elektrodistribucijska podjetja zavedajo svojega deleža odgovornosti pri zelenem prehodu in pospešeno vlagajo v razvoj in krepitev omrežja, saj so zmogljivosti omrežja omejene, še posebej zato, ker le-to v preteklosti ni bilo načrtovano in zgrajeno za vključevanje vse več obnovljivih virov v omrežje. Gre za velik strokoven izziv, ki ga rešujejo s povečanim obsegom investicij, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov.
Predsednik uprave Elektra Maribor Jože Hebar je povedal, da z digitalizacijo povečujejo spoznavnost in omogočajo nove storitve kot je zlasti zagotavljanje prožnosti, kar jim omogoča boljšo izkoriščenost elektrodistribucijskega omrežja. Pri tem lahko tudi bolj natančno določijo, kje je najbolj smiselno vlagati v omrežje zdaj in kje je smiselno še počakati. 
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič, je poudaril, da je v Elektru Ljubljana zagotavljanje zelenega prehoda ena od prioritet, največji izziv pa jim trenutno predstavlja zagotavljanje zanesljive in cenovno vzdržne preskrbe z električno energijo. Zato je ključno, da čimprej preidemo na bolj vzdržno obliko samooskrbe bodisi s hranilniki bodisi s skupnostno samooskrbo na mestih, kjer je omrežje primerno za priključitev.
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je izpostavil področje financiranja in dobičkonosnosti. Z investiranjem v omrežje se povečuje vrednost in donosnost za lastnika, saj se to od distribucijskih podjetij, ki so organizirani kot delniške družbe, tudi pričakuje. Tako lahko investirajo le toliko sredstev, kot jih imajo na razpolago in kolikor se lahko zadolžijo.
Predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon je poudaril, da energetski prehod v nizkoogljično družbo ter razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje, dobave in porabe električne energije. Ključno vlogo bo imel distribucijski sistem, ki mora poleg naprednosti omogočati tudi osnovno funkcijo prenosa moči. Nov tarifni sistem mora biti usmerjen v spremembo obnašanja odjema oziroma oddaje električne energije, ki bo omogočila vzdržen razvojni model za omrežje in učinkovito in vzdržno dobavo električne energije. Po njegovih besedah bo le tak model lahko omilil energijsko draginjo in omogočil prehod v nizkoogljično družbo.

Vsi so se strinjali, da je treba biti pripravljen na obdobje, ki prihaja, ter narediti vse, da iz njega izidemo s čim manj škode. Enotni so bili, da je zaradi dobrih odločitev v preteklosti, distribucijsko omrežje v dobri kondiciji, a za prilagajanje hitrim spremembam, ki smo jim priča, sta potrebna čas, predvsem pa denar. Potrebe po investicijah rastejo vse hitreje, viri financiranja pa so omejeni. Predvsem pa morajo biti investicije v omrežje smotrne, saj te na koncu plača uporabnik. Da pa bo ekonomski izplen kar največji in cena najnižja, je treba kar najhitreje spodbuditi pozitivno komunikacijo z uporabniki. Kot so poudarili na koncu, je zelena prihodnost v teh časih, ki smo jim priča, pomembnejša, kot kadar koli prej.

Video vsebina

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.