Kot pravijo na Energetski zbornici Slovenije, so bile okoliščine poslovanja za dejavnost energetike v letu 2023 povsem drugačne kot v letu 2022, kar je bilo predvsem posledica manjšega vpliva geopolitičnega tveganja na evropske energetske trge, k čemer so pripomogli tako padec porabe cen energentov, ugodnejše vreme kot alternativni dobavni viri energentov, predvsem zemeljskega plina. Posledično je tudi stopnja samooskrbe z energijo znova zrasla prek polovice (z lastnimi viri smo pokrili 52 odstotkov potreb), predvsem zaradi rasti proizvodnje električne energije.
Tudi sicer je bilo minulo leto v energetskem sektorju eno uspešnejših, saj je lani dodana vrednost prvič presegla dve milijardi evrov, energetska podjetja pa so izvedla tudi za 685 milijonov evrov investicij, kar je predstavljalo 44 odstotkov EBITDA. Ob tem gre omeniti, da so naložbe v zadnjih petih letih, to je v obdobju 2019 do 2023 v povprečju znašale okoli 600 milijonov evrov na leto, kar je bila precejšnja rast glede na predhodnih pet let, ko so znašale okoli 435 milijonov evrov. Povečano investicijsko dejavnost v energetskem sektorju je sicer pričakovati tudi v naslednjih letih, predvsem zaradi potreb, ki jih prinašajo zastavljeni energetsko podnebni cilji oziroma potrebe po dograjevanju in posodabljanju omrežja, postavitvi hranilnikov in izgradnji novih proizvodnih objektov.
V tej luči je upravni odbor Energetske zbornice Slovenije podprl pobudo, ki so jo podali ELES, GEN energija, HSE in Plinovodi, in bi tem in drugim energetskim družbam v večinski državni lasti omogočila kapitalske naložbe v zagonska podjetja ali sklade tveganega kapitala, katerih namen je spodbujanje inovacij in razvoja v energetiki za namene doseganje ciljev, določenih v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.
Skupščina Energetske zbornice Slovenije je potrdila tudi program dela in finančni načrt zbornice za leto 2025. Predsednik Energetske zbornice Slovenije mag. Aleksander Mervar je ob tem poudaril, da je energetika kot sektor zaradi energetskega prehoda v obdobju največjih sprememb in dodal, da si moramo najprej priznati, da ne obstaja scenarij, ki bi nas brez vsakršnih skrbi peljal v rožnato prihodnost. Bo pa ta prihodnost za vse lepša, če bomo zanjo znali poskrbeti s preudarnimi odločitvami, ki bodo vedno temeljile na pravih in s tem zanesljivih podatkih.