Izpostavljeno

Uvajanje trajnostne mobilnosti nujno za prehod v brezogljično družbo

V Bruslju je 29. in 30. marca 2022 potekala konferenca, na kateri so predstavili rezultate raziskovalnih projektov s področja cestnega transporta, ki so bili sofinancirani v okviru programa Obzorje 2020. 

Uvajanje trajnostne mobilnosti nujno za prehod v brezogljično družbo

Konferenco so že petič organizirali Evropska komisija ter združenja 2Zero, CCAM in ERTRAC. V dveh dneh je rezultate več kot 500 udeležencem predstavilo kar 65 projektov. Uvodoma so udeležence konference nagovorili predstavniki organizatorjev in izrazili navdušenje, da po dveh letih razprava o tako pomembnih temah, kot je mobilnost, ki bo igrala zelo pomembno vlogo tudi pri doseganju ciljev povezanih s prehodom v brezogljično družbo, končno znova poteka v živo. 
Stephan Neugebauer, predsednik partnerstev ERTRAC in EGVIAfor2Zer, je poudaril, da je tranzicija cestnega prometa izjemno pomembna. Zakaj? Ker delimo skupno vizijo. Današnje znanje in tehnologija nista dovolj dobri in razviti, da bi lahko dosegli ogljično nevtralnost. Evropa potrebuje tehnološke inovacije, zato morajo deležniki (raziskovalci, univerze, mala/srednja podjetja, industrija) sodelovati in se povezovati. Izziv je po njegovem mnenju tako velik, da ga lahko dosežemo le s sistemskim pristopom – v sodelovanju med prometnim in energetskim sistemom. Poleg tehnoloških inovacij je pomembna tudi sprememba zakonodaje, ki bo podprla tehnološki napredek. 
Predsednik združenja CCAM Armin Graeter je v nagovoru izpostavil, da je pomembno z novimi tehnološkimi rešitvami seznaniti čim širšo javnost, prav tako je pomemben tudi prenos rešitev na trg. Dodal je, da želijo v okviru projektov z velikimi demonstracijami evropski javnosti pokazati, kako bodo tehnološke rešitve izgledale v prihodnosti. Zaključil je, da si morajo raziskave in inovacije, standardizacija ter razvoj zakonodaje slediti z roko v roki. 
Rosalinde van der Vlies, predstavnica generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije (DG RTD) je dejala, da je izjemno pomembno je, da gradimo na rezultatih projektov, ki so bili izvedeni v okviru programa Obzorje2020. Evropska unija si želi postati prvi klimatsko nevtralni kontinent in k temu bo prometni sektor prispeval zelo veliko. Če hočemo doseči cilj, moramo poskrbeti, da imamo ustrezen regulatorni okvir, potrebujemo pa tudi obsežne investicije v prave rešitve. Ob tem moramo poskrbeti, da bodo razvite rešitve uspešne tudi na trgu. Evropska unija bo zato v naslednjih sedmih letih za raziskave in razvoj namenila 59,5 milijard evrov. Seveda pa je ključnega pomena, da se sklepajo javno-zasebna partnerstva in da se partnerstva povezujejo. Odličen primer in zgled drugim področjem, kako bi taka povezovanja morala delovati, je sodelovanje partnerstev na področju mobilnosti. Ob zaključku je dejala, da moramo skupaj poiskati družbeno in stroškovno sprejemljive rešitve.
Predstavnik generalnega direktorata za mobilnost in transport (DG Move) Herald Ruijters, je poudaril, da lahko z ugotovitvami in rešitvami, ki so rezultat izvedenih evropskih projektov, politični odločevalci sprejemajo odločitve in zakonodajo (npr. AFIR, TEN-T). 
Direktor evropske agencije CINEA Dirk Beckers je predstavil načrte agencije za podporo projektom na področju transporta. Izpostavil je, da se bodo v letu 2022 prvi projekti, ki so bili odobreni v tem letu, začeli v maju. 26. aprila in 6. septembra pa bodo objavljeni novo pozivi.

Ena ključnih razvojnih vprašanj ostajata zmogljivost baterij in polnilna infrastruktura

V dopoldanskem delu, ki je sledil uvodnim nagovorom, so se ukvarjali z vprašanjem IKT infrastrukture za cestni promet, z baterijami, ki omogočajo e-mobilnost in s pospeševanjem e-mobilnosti v mestih. Tukaj so se osredotočali na rešitve za hitro in pametno polnjenje urbanih tovornih vozil ter na rešitve za urbano električno mobilnost (e-skuterji, e-skiroji, e-kolesa). Pomembna tema so bila tudi avtonomna vozila, kjer so proučevali družbeni vpliv avtonomnih vozil in se ukvarjali z vprašanjem, kako voznike pripraviti na uporabo inteligentnih avtomatiziranih transportnih sredstev, ki se bodo v prihodnosti pojavljala na naših cestah. Ob tem so veliko pozornosti namenili tudi vprašanju zagotavljanja varnosti. 
Številni projekti so proučevali, kako izboljšati učinkovitost baterij in s tem povečati doseg električnih vozil. Predstavili so ideje, kako izboljšati kemijsko sestavo baterij in s tem povečati doseg, po drugi strani pa so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako dizajnirati e-vozila, kakšne materiale uporabiti za njihovo izdelavo, da bo njihova uporaba čim bolj ekonomična (npr. zmanjšanje potreb po ogrevanju/hlajenju) in s tem seveda prav tako vplivati na njihov večji doseg.
V enem izmed sklopov so se dotaknili tudi vprašanja polnjenja e-vozil ter kakšne rešitve bi bile najbolj primerne tako za uporabnike e-vozil kot za okolje. Tukaj so znova izpostavili potrebo pa pametnem polnjenju, predstavili pa so tudi nove poslovne modele (npr. souporaba vozil v soseskah, izposoja poslovnih e-vozil v popoldanskem času).

Veliko raziskav namnjeno tudi boljši izrabi parkirišč

Drugi dan konference so na enem izmed panelov predstavljali projekte s področja trajnostne mobilnosti v urbanih območjih. Naši avtomobili namreč 95 odstotkov časa stojijo in uporabljajo urbani prostor, ki bi ga lahko drugače bolj koristno izrabili. V enem od projektov so se ukvarjali z iskanjem rešitev za trajnostno upravljanje parkirišč, v sodelovanju s ključnimi deležniki pa so razvili tudi akcijski načrt. Menijo, da je ključnega pomena, da se z vprašanjem parkiranja ukvarjamo racionalno – na podlagi dejstev, čustva pa pustimo ob strani. Ugotovili so, da je velik problem tudi nacionalna zakonodaja, zato so pripravili priporočila za odločevalce na dveh področjih – na področju parkiranja ter na področju polnjenja e-vozil in njihovega parkiranja. V več mestih so zmanjšali število javnih parkirnih mest in izboljšali kakovost urbanega prostora in življenja prebivalcev. V mestu v Belgiji so okrožje v bližini šole zaprli za avtomobile ter s tem otrokom in staršem omogočili varno pot v šolo in kakovosten prostor za druženje. V številnih mestih pa so ob COVID krizi javna parkirna mesta v mestnih središčih ukinili in jih spremenili v terase za gostinske lokale ter s tem obiskovalcem omogočili bolj sproščeno druženje. Številni projekti so iskali tudi rešitve za oblikovanje trajnostnih urbanih sosesk, deljenje urbanega prostora in prehod na nove oblike trajnostne mobilnosti.   
Za prehod v brezogljično družbo bo po mnenju sodelujočih nujno, da se poleg prehajanja na e-mobilnost razširijo tudi druge oblike trajnostne mobilnosti. Ob tem bo seveda nujna tudi sprememba miselnosti in navad.  

Nadja Novak
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.