V Bruslju te dni potekajo številna strokovna srečanja pod skupnim nazivom Evropski teden vodika, ki je zaznamovan tudi z vzpostavitvijo partnerstva za čisti vodik kot naslednika Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik in bo skupaj z evropskim zavezništvom za čisti vodik ključni instrument za izvajanje evropske strategije za vodik in doseganje ambicioznih ciljev evropskega zelenega dogovora. Novo partnerstvo, ki bo imelo na voljo milijardo evrov iz programa Horizon Europe, bo podpiralo raziskovalne in inovativne dejavnosti za proizvodnjo, shranjevanje, distribucijo in uporabo vodika, s čimer naj bi pospešili razvoj in uporabo čistih vodikovih tehnologij, še zlasti v sektorjih, ki jih je težko dekarbonizirati, kot so težka industrija in tovorni promet. EU sicer namerava do leta 2024 postaviti za najmanj 6 GW obratov za elektrolizo vodika, do leta 2030 pa te zmogljivosti povečati celo na 40 GW, precej ambiciozne načrte pa ima tudi glede vzpostavljanja polnilne infrastrukture za alternativna goriva.
Ob začetku Evropskega tedna vodika je predsednica Ursula von der Leyen izpostavila, da bo imel čisti vodik osrednje mesto v podnebno nevtralnem gospodarstvu prihodnosti, pri čemer smo lahko ponosni, da ima Evropa na tem področju vodilno vlogo v svetu. Kot je povedala, je bilo v začetku leta na svetovni ravni napovedanih več kot 200 novih projektov na področju vodika, od tega več kot polovica v Evropi. Evropska unija je tudi pred preostalim svetom začela vlagati v novo generacijo naprav za elektrolizo na osnovi uporabe obnovljivih virov, pri čemer nekateri največji elektrolizatorji te vrste, denimo v Linzu v Avstriji, ki proizvaja zeleni vodik za pogon jeklarne, že delujejo v Evropi. Po besedah Ursule von der Leyen, vsi ti primeri kažejo, da čisti vodik že prispeva k dekarbonizaciji gospodarstva in kar je še pomembneje, da njegova uporaba začenja biti konkurenčen tudi z ekonomskega vidika. Zaradi trenutnega dviga cen plina, je danes zeleni vodik lahko celo cenejši od sivega vodika. Naš cilj bi moral biti do leta 2030 znižati stroške pod 1,8 evra na kilogram, je dejala Ursula von der Leyen. Ta cilj je dosegljiv, na voljo pa je več instrumentov. Povečati je treba proizvodnjo čistega vodika (cilj je povečati letno proizvodnjo zelenega vodika v Evropi na 10 milijonov ton že do leta 2030), razširiti njegovo uporabo in ustvariti ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo, kar vse bo ugodno vplivalo na zniževanje cen. Ob tem je pozdravila tudi nedavno čezmejno povezovanje deležnikov iz Slovenije, Hrvaške in italijanske dežele Furlanije Julijske krajine pri projektu vzpostavitve Vodikove doline Severnega Jadrana, saj kot je dejala, lahko širše lokalno povezovanje pomembno pospeši razvoj vodikovih tehnologij in s tem pozitivno vpliva tudi na skupno evropsko gospodarstvo na področju uporabe zelenega vodika.
Udeležence srečanja je nagovoril tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je predstavil pobudo treh držav za oblikovanja vodikovega ekosistema na širšem območju Severnega Jadrana in dodal, da te v prizadevanjih za uveljavitev uporabe čistega vodika v regiji pričakujejo tudi podporo iz evropskih skladov. Kot je še dejal, je Slovenija prvi korak k uresničitvi te pobude že storila, in sicer z nedavnim simboličnim odprtjem vodikove polnilnice v Salonitu Anhovo, ki je prva tovrstna v Sloveniji.