V Elektru Ljubljana zaključeno havarijsko stanje

Ob zaključku havarijskega stanja družbe Elektro Ljubljana se je vodstvo družbe zahvalilo zaposlenim in vsem tistim, ki so jim ob tej nesreči pomagali ter uspešno izvedli sanacijo: gasilcem, vojski in prostovoljcem, posebno zahvalo pa smo bili za objektivno poročanje s terena deležni tudi novinarji. »Spet se je pokazalo, da Slovenci znamo skupaj stopiti in mislim, da bo tudi naprej tako,« je ob tem povedal Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana ter zagotovil, da delovna vnema še ni popustila.

Ob zaključku zadnjega tedna februarja se je končalo havarijsko stanje, ki so ga uvedli v soboto 1. februarja 2014. Kot je povedal Ribič, so imeli 2. februarja ob 21.00 na območju Elektra Ljubljana (EL) največ transformatorskih postaj (TP) brez napetosti, kar 2586 in 182.000 odjemnih mest. Do 5. februarja so število v precejšnji meri TP sanirali, vendar je kmalu sledil še drugi udar, ko so izpadale nove TP. V času od 5. do 15. februarja so uspeli sanirati omrežje in dobaviti električno energijo 99 % odjemalcem. Ob zaključku havarijskega stanja konec februarja je bilo brez napetosti le še 6 TP, 4 od teh so napajale vikendaška naselja. V tem času je delovalo le še 7 agregatov.

Omrežje bo v naslednjih mesecih še vedno šibko oskrbovano in ranljivo

Kot je poudaril Ribič, bo omrežje v naslednjih mesecih še vedno šibko oskrbovano in ranljivo ter bo ob morebitnih nevihtah s strelami predvidoma še vedno prihajalo do izpadov. Ne glede na to v EL upajo, da bodo omrežje uspeli sanirati do konca letošnjega poletja. Pri sanaciji je sodelovalo preko 500 zaposlenih, na terenu pa so imeli tudi vse tiste, ki običajno ne gredo na teren, ob njih pa še 500 zunanjih sodelavcev. Čeprav havarijskega stanja ne bo več, imajo na terenu še vedno veliko ljudi. Med tem časom so po besedah Ribiča uspeli postaviti 1000-1100 podrtih drogov, zakrpati 20 kilovoltni daljnovod in vzpostaviti 110 kilovoltno povezavo Kleče-Logate-Cerknica. V ponazoritev, kako huda je bila tokratna havarija, še nekaj številk: v EL imajo podrtih 3000 lesenih drogov, 92 kovinskih, od tega 23 na 110 kv omrežju, ostali na srednjenapetostnem (SN), poškodovanih je preko 4000 konzol in 6000 izolatorjev, prizadetih je 1800 km SN vodov in pribl, 10 % nizkonapetostnih (NN). Kot rečeno, bo sanacija trajala pol leta, do jeseni pa bodo omrežje spravili nazaj v vsaj tako kondicijo kot ga je imelo prej, je povedal Ribič.

Na vsem območju, ki ga pokriva EL, je trenutno vzpostavljeno začasno obratovalno stanje, je povedal Iztok Bartol, izvršni direktor OE obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja. Tam, kjer je bilo le mogoče so stvari po ključu najkrajšega časa okvare odpravili in šli na naslednje točke, kjer je bilo potrebno vzpostavljati napetosti. Na vseh napetostnih nivojih bodo stvari nadaljevali po planiranih korakih, s končanjem havarijskega stanja pa prehajajo na normalen, planirani način načrtovanja dela, pri čemer Bartol posebej opozarja na VN naprave, ki so v tem času še vedno šibke. Gre za območje Notranjske, kjer je najbolj šibek daljnovod, ki je začasno vzpostavljen z osmimi havarijskimi stebri. Na tem območju se trudijo, da bi postavili korake, po katerih bodo vzpostavili štiri smeri napajanja, pri čemer bosta dve osnovni in dve rezervni. Dimenzioniranje daljnovodov in SN vodov izvajajo na osnovi matematičnih izračunov, ki temeljijo na povprečnih 5 letnih stanjih, kar bodo sanirali tako, da bodo upoštevali močnejše faktorje, je razložil Bartol. »Na takih delih, kjer je bilo omrežje dejansko najbolj obremenjeno, bomo zatezna polja krajšali in dodajali zatezne elemente ter tako izboljšali ta izkazana najbolj šibka mesta daljnovodov.«

Zaradi havarije so se načrti za obnovo omrežja spremenili, je povedal Matjaž Osvald, namestnik predsednika uprave. V tej havariji je popolnoma porušenih 400 km daljnovodov, pri čemer letno uspejo obnoviti le 50 km SN vodov. »Za primerjavo naj povem, da je letno poraba 1000 drogov, samo v treh tednih po havariji pa smo jih naročili in vgradili za sanacijo omrežja kar 1300. V tem času smo že pokablili kar nekaj ključnih SN daljnovodnih tras, ki so potekale skozi gozdove za katere premaknitev ali pokablitev ni bilo razloga ali pa dovolj sredstev, ker niso prišle v prioriteto. Ta hip je 110 km tras že pokablenih, od tega je na 72 km kabel za zdaj položen le po površju in skladno z interventnim zakonom, ko bo objavljen, bomo iskali dovoljenja in gradbene izvajalce za dokončno pokablitev. S temo računamo, da bomo v veliki meri izboljšali napajanje za večje število odjemalcev, ki so bili do zdaj napajani skozi gozdove, kjer so se ob vsakem sneženju oz. žledenju vedno pojavljali defekti,« je bil izčrpen Osvald.

Rebalans letošnjega plana investicij še ni končan

Vzrok za podiranje stebrov ni bilo slabo vzdrževano omrežje, je poudaril Ribič. »Videli ste lahko podrte trase, npr. iz Kleč proti Vrhniki in Logatcu, kjer je bila trasa vzdrževana. Tam smo v zadnjih dveh letih za čiščenje tras porabili okoli 1 mio evrov. Tudi obesni material je bil nov, silikonski izolatorji so bili stari le dve leti. Veliko daljnovodov, npr. iz Logatca proti Cerknici, je bilo novih, podirali pa so se torej popolnoma novi leseni drogovi. Ne držijo trditve in namigovanja, da smo imeli škodo zato, ker omrežje ni bilo vzdrževano, nasprotno, bilo je kar precej dobro vzdrževano.«

Škodo, ki so jo utrpeli, v EL ocenjujejo na več kot 20 mio evrov, v tem času pa še potekajo pogajanja z zavarovalnico Triglav. Zaradi velike škode so v nevarnosti tudi letošnje investicije: »Pripravljamo rebalans letošnjega plana investicij, ki še ni končan. Če havarije ne bi bilo, bi bil moj drugi mandat veliko lepši kot je bil prvi. Začel se je sicer zelo optimistično, saj smo zmanjšali dolgove s 125 na 100 mio, količnik EBIT se je znižal s 4,3 na 2,9, dodana vrednost na zaposlenega je narasla iz 58.000 na 75.000 evrov. Nesreča bo načrte, ki smo jih pripravili, premaknila za leto do dve. Ne vemo še, kje bomo dobili sredstva, kot pa kaže, bomo večino posledic krili sami z dolgoročnimi krediti. Od države ne pričakujemo veliko, le to, da nam letošnji dobiček in morda dobiček za leto 2015 oprosti in dovoli, da ga investiramo v omrežje. Jasno je, da bomo plane investicij priredili temu, da omrežje izboljšamo, ne samo popravimo, in ga spravimo ne samo v prvotno stanje, pač pa tudi izboljšamo. Da odpravimo šibke točke, ki smo jih opazili že prej, da 110 kV omrežje zgradimo tako, da bo zadoščeno faktorju N-1, torej da bomo imeli vedno rezervno napajanje,« je bil optimističen Ribič.

Vladimir Habjan