Leto 2023 bodo upravljalci hidroelektrarn zapisali kot hidrološko izjemno ugodno leto, saj je večina hidroelektrarn zastavljene proizvodne načrte dosegla že precej pred koncem leta, proizvodnja pa je dejansko vse lanske mesece presegla prvotne načrte. Izjemno, kar 60 odstotkov boljšo proizvodnjo v prvih enajstih mesecih lanskega leta, je sicer jemati z rezervo, saj je bilo leto 2022 zaznamovano z podpovprečno hidrologijo, kljub temu pa podatek, da je proizvodnja od začetka januarja do konca novembra lani presegla prvotne bilančne napovedi za kar 18 odstotkov, priča, da je bila hidrologija v letu 2023 nad dolgoletnim povprečjem.
Dobri proizvodnji hidroelektrarn gre pripisati tudi večino zaslug, da je bilo iz domačih proizvodnih virov v prvih enajstih mesecih minulega leta v prenosno omrežje oddanih kar za 15,7 odstotka več električne energije kot v enakem obdobju leto prej, pri čemer so primerjalne podatke presegla tudi druga dva ključna proizvodna stebra. Nuklearna elektrarna Krško je tako v navedenem obdobju v prenosno omrežje, kljub preventivni zaustavitvi elektrarne in posledično daljšem odpravljanju okvare, oddala za pol odstotka več električne energije kot leto prej ali natančneje 4.804,8 GWh, termoelektrarna Šoštanj pa je v tem času zagotovila 2.460,8 GWh ali za 2,6 odstotka več kot leto prej. K pokrivanju potreb je 139,4 GWh prispevala še ljubljanska TE-TOL, kjer so proti koncu leta začeli tudi z vročimi preizkusi nove plinske enote, ki bo bistveno prispevala k zmanjšanju porabe premoga v prestolnici in tudi občutnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.