Energetika

V Energetiki Ljubljana razočarani nad odprtim pismom zdravnikov o nasprotovanju izgradnji sežigalnice v Ljubljani

Zainteresirano strokovno javnost in nevladne organizacije pozivajo, da se vključijo v aktiven nadzor nad vsemi koraki projekta, namesto, da so že vnaprej proti njegovi izgradnji.

V Energetiki Ljubljana razočarani nad odprtim pismom zdravnikov o nasprotovanju izgradnji sežigalnice v Ljubljani

V Energetiki Ljubljana so se odzvali na odprto pismo delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije o nasprotovanju izgradnji sežigalnice Ljubljani. V njem so med drugim zapisali, da je bila predstavitev projekta v Cukrarni preteklo sredo zavajajoča, ter da je župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković zelo pristransko podal zgolj prednosti sežigalnice, izkoristil trenutno negotove razmere na področju energentov in obljubil cenejše ogrevanje za prebivalce Ljubljane.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerega se je podpisal tudi župan MOL Zoran Janković, je več kot sto prisotnih na dogodku lahko slišalo konkretno predstavitev strategije razvoja energetske oskrbe MOL, s poudarkom na razogljičenju daljinskega ogrevanja Ljubljane do leta 2030. Nazorno so predstavili načrte, kako izvesti zeleni prehod na področju ogrevanja, najprej skozi zmanjšanje in nato s popolnim umikom fosilnih goriv iz prestolnice, s povečevanjem deležev domačih energentov in s tem samooskrbe.
Po njihovih besedah je celoten proces usmerjen v razogljičevanje virov za proizvodnjo toplote in elektrike. Poleg izgradnje plinsko-parne enote, ki se že zaključuje in bo po začetku svojega obratovanja omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga, med ključne razvojne projekte sodi tudi povečanje uporabe OVE (lesne biomase in sonca) ter izgradnja objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov, čemur je bila na dogodku namenjena osrednja pozornost. 

Na dogodku, ki je predstavljal uvod v javno razpravo o energijski izrabi nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov v Ljubljani, so objekt zelo nazorno predstavili in poudarili, da bodo pri objektu uporabili najboljše razpoložljive tehnike in, da bo ob tem zagotavljal nižje od najnižje predpisanih emisijskih vrednosti (EU BAT zahtevki). 
Pri tem so izpostavili primer dobre prakse sežigalnice odpadkov na Dunaju, ki deluje od leta 2008 in že danes dosega bistveno nižje emisijske vrednosti od predpisanih z BAT zahtevki, ki stopijo v veljavo decembra prihodnje leto. Ker bo načrtovana sežigalnica več kot 15 let mlajša, bodo tudi emisijske vrednosti v Ljubljani nižje, poudarjajo v Energetiki Ljubljana.

Preostanek odpadkov bi lahko koristno uporabili kot gorivo in s tem omogočiti samooskrbo ter znižanje in stabilizacijo cen v oskrbi s toploto

Na dogodku so še enkrat poudarili, da bi energijsko izrabljali samo tiste mešane komunalne odpadke, ki po mehansko-biološki predelavi ostanejo v RCERO Ljubljana in se jih ne da več reciklirati ali drugače snovno izrabiti, se pa že vrsto let izvažajo v tujino, kjer se iz njih pridobiva toplotna in električna energija, zanje pa se letno plačuje okoli 20 milijonov evrov. In s tem domačim gorivom bi med drugim lahko znižali ceno toplote in strošek ravnanja z odpadki. 
To so dejstva in ne zavajanje, poudarjajo v družbi. Glede na to, da se tak objekt gradi več let, ne gre za izkoriščanje trenutne energetske krize, kot izpostavljajo v odprtem pismu, temveč gre za pomemben uvid v to, da imamo priložnost za trajno rešitev tega preostanka odpadkov – ga koristno uporabiti kot domače gorivo in s tem omogočiti samooskrbo ter znižanje in stabilizacijo cen v oskrbi s toploto brez tega, da bi podirali hierarhijo ravnanja z odpadki. Cilj ostaja tudi načelo zero waste, toda pot do tega je še dolga, kajti količina odpadkov se ne zmanjšuje. Župan Dunaja je  izpostavil dva koraka, ki sta bila narejena, preden so se odločili za sežig – zmanjšanje količine odpadkov in ločevanje le-teh - ter izpostavil, da je Ljubljana pri obeh pred Dunajem. Ljubljana namreč z 71 odstotki ločeno zbranih odpadkov zaseda 1. mesto v EU.
Več kot sto udeležencev je tudi slišalo, da je sežiganje odpadkov državna gospodarska javna služba in, da je zato država tista, ki odloča o tem, ali bomo v Sloveniji tovrstne objekte imeli in, kje bodo zgrajeni. Pri tem so ponovno poudarili, da je ključnega pomena bližina potrebne infrastrukture za odjem toplote in elektrike.

Župan Zoran Janković se je javno zavezal, da je cilj zgraditi ljudem in okolju varen objekt, ki bo povečal kakovost bivanja v Ljubljani in ne obratno. Zdravje prebivalcev in varstvo okolja sta in bosta vedno prioriteta. Ravno tako je bilo izpostavljeno, da bo najprej izvedena analiza obstoječega stanja onesnaženosti zraka v Ljubljani. Glede problematike kotlinske lege Ljubljane je dejal, da se bo skladno s fizikalnim modelom izračunal dvig dimnih plinov in s tem višina dimnika, ki bo višja od inverzijske plasti, kar bo izničilo slabost kotlinske lege Ljubljane. 

Prav tako so vsi prisotni ponovno slišali javno povabilo, da se strokovna javnost in nevladne organizacije aktivno vključijo v nadzor nad projektom. 
Energetika Ljubljana je v svojem sporočilu zapisala tudi, da žal mediji in večina ostalih udeležencev dogodka niso slišali pogovora, ki se je odvijal v ožjem krogu po zaključku razprave, in v katerem je dr. Ana Mavrič, ki je med podpisanimi pod odprtim pismom zdravnikov, župana Zorana Jankovića pozvala, da se skupaj z njo in s še nekaterimi strokovnjaki odpravi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer bi skupaj pozvali pristojne, da se najstrožje evropske zahteve o mejnih emisijskih vrednostih za sežigalnice vpišejo tudi v slovensko zakonodajo. Župan Zoran Janković ji je obljubil vso podporo in pri tem jasno izpostavil, da kot župan sicer ne more vplivati na državno zakonodajo, zagotovo pa bo te zaveze v primeru, da jih država ne sprejme ,v sprejem predlagal Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljane. Ponovno je poudaril pomen tovrstnega konstruktivnega odprtega dialoga in še enkrat ponovil zavezo o ljudem in okolju varnem objektu ter predstavnike strokovne javnosti ponovno povabil, da se aktivno vključijo v nadzor nad projektom. Razgovor, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki nekaterih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, sta župan Zoran Janković in dr. Ana Mavrič zaključila s stiskom rok, zato so nad tem odprtim pismom v Energetiki Ljubljana in MOL še toliko bolj razočarani. Namesto povabila dr. Ane Mavrič, da se skupaj odpravijo na Ministrstvo za okolje in prostor, v medijih namreč berejo njene besede, da so pripravili zavajajočo predstavitev, so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Če se država odloči, da Energetiki Ljubljani podeli koncesijo za opravljanje državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov, bodo naredili vse za izgradnjo najboljšega možnega objekta za energijsko izrabo odpadkov v Ljubljani. Sporočilo za javnost so zaključili s ponovnim pozivom zainteresirani strokovni javnosti in nevladnim organizacijam, da se vključijo v aktiven nadzor nad vsemi koraki projekta, namesto, da mu že vnaprej nasprotujejo. (pb)

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.