Zainteresirane javnosti lahko svoje pripombe na dokument podajo do vključno 7. septembra.
Ministrstvo za infrastrukturo je v ponovni postopek javne obravnave posredovalo predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS). Besedilo predlagane resolucije je v celoti enako besedilu predloga Resolucije o EKS, ki ga je na seji vlada določila 1. marca letos in ga poslala v sprejetje državnemu zboru, vendar zaradi predčasnega prenehanja mandata vlade, državni zbor predloga resolucije ni obravnaval.
Za predlog Resolucije o EKS je bila opravljena tudi celovita presoja vpliva na okolje. Okoljsko poročilo in osnutek EKS sta bila v javni obravnavi med 1. februarjem in 2. marcem letos, v tem sklopu pa je 14. februarja v Ljubljani potekala tudi javna razprava na okoljsko poročilo. Ministrstvo za okolje in prostor je za Resolucijo o EKS 29. marca izdalo tudi odločbo o sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta oziroma programa na okolje, ki je dokončna.
EKS je skladno z EZ-1 strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra deležnikov, vse od aktivnih udeležencev v energetskem sektorju in porabnikov na strani industrije do vsakega posameznika.
V dokumentu so podane usmeritve z ambicioznimi cilji na različnih področjih energetske politike do leta 2030 oziroma 2050. Investicije in razvoj so namreč dolgoročne, zato je odločitve za realizacijo projektov v nadaljnjih desetih oziroma petnajstih letih treba sprejeti čimprej. Dokument ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve in postavlja političen okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov na poti Slovenije k razogljičenju, kot ključna področja pa so prepoznana povečanje energetske učinkovitosti, postopna sprememba strukture proizvodnih virov, trajnostna proizvodnja energije, povečanje deleža obnovljivih virov in zmanjšanje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv.
Krovna cilja EKS sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.
Kot so zapisali na ministrstvu, je temeljni namen energetske politike zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo kar EKS opredeljuje s tremi vidiki trajnosti – podnebno sprejemljivostjo, zanesljivostjo oskrbe ter konkurenčnostjo. Vsi trije vidiki predstavljajo torej nujne pogoje, da bi odločitev na področju energije lahko štela kot trajnostna in torej sprejemljiva. Prizadevali si bodo za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ter rabe fosilnih goriv. Usmeritve in ukrepi na energetskem področju morajo biti v največji meri usklajeni z ostalimi politikami, vsi skupaj pa si moramo prizadevati za enake cilje.
EKS bo sledila tudi priprava Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in drugih strateških dokumentov, ki bodo uresničevali zaveze, ki jih je EU sprejela glede globalnih podnebnih prizadevanj.
Zainteresirane javnosti pripombe na predlog resolucije v času javne obravnave lahko pošljejo na predpisanem obrazcu za pripombe do vključno 7. septembra.
Predlog resolucije je dostopen na spletni strani ministrstva.