Focus ocenjuje, da posodobljena verzija vsebuje nekaj pozitivnih sprememb glede na aprila predstavljen osnutek. Kljub temu pa je v dokumentu tudi nekaj problematičnih točk in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za to, da bi NEPN vodil v bolj zeleno in pravično prihodnost. NEPN je pomembna osnova za usmerjanje neposrednih naložb v ključnem desetletju za prehod v podnebno nevtralnost, zato mu je treba posvetiti veliko pozornosti. Dobri nastavki za z znanstvenimi dognanji usklajeno podnebno ukrepanje so se izluščili tekom javne razprave (posvetovalni dokument), vendar žal predlogi javnosti niso dobili zadostne pozornosti in večinoma tudi ne mesta v osnutku.
Pozivi znanosti, različnih strok in civilne družbe, da je potrebno ukrepati takoj, so vse pogostejši in glasnejši, vendar kljub temu posodobljeni osnutek NEPN nujno podnebno ukrepanje prestavlja v prihodnost, torej na naslednje generacije. Poleg znižanja emisij za 37 do 40 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005 je v novem osnutku sicer tudi del o znižanju za vsaj 55 odstotkov do leta 2033, toda po njihovem mnenju cilja ne zadoščata za nujno omejitev rasti globalne temperature na 1,5°C.
Tudi predlagani cilji zmanjšanja emisij za posamezne sektorje so še vedno nezadostni in nepravični. V novi osnutek NEPN je vključen cilj podnebne pravičnosti, na drugi strani pa se ga v dokumentu ne upošteva. Veliko večje znižanje emisij je namreč predvideno v široki rabi, kjer ključno vlogo igrajo gospodinjstva, kot v industriji. Še vedno sta problematična tudi sektorja kmetijstva in prometa, v katerih je načrtovano zmanjšanje emisij minimalno (kmetijstvo) oziroma se predvideva celo zvišanje emisij (promet), opozarjajo v Focusu.
Posodobljeni NEPN vsebuje cilj, da bo skupni delež OVE v končni porabi 30 do 35 odstotkov do leta 2030, kar je premalo ambiciozno glede na aktualna znanstvena dognanja, scenarij s Pariškim sporazumom skladnega razogljičenja EU in tudi glede na izračune Evropske komisije Izračuni so bili pripravljeni na podlagi 40-odstotnega zavezujočega cilja, v tem primeru bi bil po formuli Evropske komisije preračunan cilj za Slovenijo 43 odstotkov. Pri zavezujočem cilju EU za energijo iz OVE v višini 42,5 odstotka bodo torej nacionalne referenčne vrednosti še nekoliko višje. Da bi sledili zavezam iz Pariškega sporazuma, po mnenju Focusa potrebujemo znatno višji cilj za OVE, to je najmanj 50 odstotkov do leta 2030.
V Focusu obžalujejo izključitev scenarija, ki je predvideval stoodstotni delež OVE do leta 2050 brez velikih HE in pripravo dodatne analize. V aktualnem dokumentu sta vključena le scenarija z obstoječimi ukrepi in scenarij z dodatnimi ukrepi, pri čemer slednji predvideva rast energije iz velikih HE. Ob tem je problematična tudi vključitev cilja za umeščanje OVE (sonce in veter) tudi na območja Natura2000. Namesto tega mora država zagotoviti ustrezno umeščanje OVE v prostor ob upoštevanju varstvenih kategorij. Primarno je potrebno izčrpati območja, kjer ni bistvenega nasprotovanja glede umeščanja OVE (zlasti sončne elektrarne). Ker je za dosego znatno višjih ciljev deleža OVE ob sočasnem upoštevanju varstvenih kategorij zelo pomembno drastično zmanjšanje rabe energije, v osnutku prenovljenega NEPN pogrešajo pomemben scenarij zadostnosti. Po njihovem mnenju bi ta ocenil kakšne so dejanske zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije.
V Focusu opozarjajo še, da na področju prometa, ki je eden izmed ključnih sektorjev za zmanjšanje emisij, v zadnjem objavljenem osnutku posodobljenega NEPN namesto obsežnega in hitrega ukrepanja bolj izstopa iskanje rešitev v povečanju deleža (naprednih) biogoriv, energije iz sintetičnih goriv in zelenega vodika (iz 21 na 26 odstotkov do leta 2030). Po njihovem mnenju je potencial naprednih biogoriv iz trajnostnih surovin nizek, zaradi ne dovolj strogo zastavljenih trajnostnih meril in nesledenja izvoru pa se zanje lahko uporabi tudi netrajnostne surovine. V predlogu ni zapisano, iz katerih odpadnih surovin se bo pridobivalo napredna biogoriva in katere dodatne vire nameravajo zagotoviti zaradi višjih ciljev za napredna biogoriva, kot so bili opredeljeni v predlogu aprila (takrat 470 GWh, v novem predlogu 1411 GWh). Sami ne zagovarjajo vodika in e-goriv v cestnem prometu, saj je pri njih izkoristek energije slabši, še vedno vplivajo na onesnaženost zraka in imajo visoko ceno. Ob tem dodajajo, da bo doseganje višjih ciljev OVE v prometu bistveno lažje ob ambicioznejših ukrepih za zmanjšanje porabe energije v prometnem sektorju, kjer bo ključno vlogo igrala krepitev javnega potniškega prometa. Tako se bi zmanjšala tudi absolutna količina OVE, ki jo moramo zagotoviti v prometu.
Tako kot je obstoječi NEPN vključil energetsko revščino, pa za njegovo revizijo v Focusu predlagajo tudi upoštevanje pojava mobilnostne oziroma prevozne revščine, s ciljem njenega blaženja in zmanjševanja s pospešenim izvajanjem ukrepov prometne politike, socialne politike, splošnih ukrepov prostorske politike in drugih ciljnih sistemskih ukrepov. (pb)