Veliki poslovni odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji že dalj časa opozarjajo, da so zaradi previsokih cen plina v neenakopravnem položaju s konkurenti v drugih državah, v katerih prosta izbira dobavitelja ni le papirnat zakon, temveč tudi dejanska praksa. Letos, ko se mnogim odjemalcem iztekajo 5-letne pogodbe z Geoplinom, ki ima v Sloveniji prevladujoč tržni položaj, se trg vendarle odpira. Družba GEN-I, ki je v nekaj letih postala največji dobavitelj električne energije, poslovnim odjemalcem omogoča sklepanje pogodb za dobave plina po bolj prilagodljivih pogojih in predvsem po nižjih cenah.
Prvi odjemalec, ki se je odločil za dobave plina po evropskih tržnih cenah, ki jih omogoča GEN-I, je Paloma. Kot pravijo v GEN-I, so jim omogočili cene, ki so za več kot četrtino nižje od tistih, ki jih plačujejo sedaj. O prodoru na trg z zemeljskim plinom smo se pogovarjali s predsednikom uprave GEN-I dr. Robertom Golobom.
Kako to, da ste se ravno v sedanjem trenutku odločili poseči tudi na trg zemeljskega plina?
»Pri vsakem poslu, kjer želiš biti uspešen, je ključen »timing«. Pri odločitvi za vstop na trg zemeljskega plina smo skrbno analizirali razmere in čakali na najugodnejši trenutek. Danes je tak trenutek tu, saj so se večjemu delu odjemalcev na prenosnem odjemu iztekle petletne pogodbe, kar pomeni, da so prvič po odprtju trga svobodni in lahko zares izbirajo dobavitelja. Po drugi strani pa so imeli v zadnjih 5 letih ceno vezano na t.i. 'oil-to-gas' formulo. Formula na nek način odraža svetovne trende v gospodarstvu, ne pa toliko evropskih, ki so žal bistveno bolj črnogledi. Ti trendi so zajeti v cenah plina na evropskih trgovalnih vozliščih. Tako je nastala t. i. cenovna diferenca, ki ni majhna. Govorim tudi do 25 % razlike med nabavnimi cenami po eni in drugi formuli. Zdaj imajo odjemalci možnost, da izberejo tisto formulo, ki jim najbolj ustreza. Kar se GEN-I tiče lahko strnem v: odjemalci so prosti, nabavne cene pri naših virih, ugodne, vso poslovno infrastrukturo imamo vpeljano. Trenutek je torej idealen, lepšega si ne bi mogli želeti.«
Koliko pogodb ste že sklenili in za kakšno obdobje? Se v kratkem obetajo še kakšne nove?
»Zaenkrat imamo sklenjeno pogodbo s Palomo. Ta je prva in velja od 1. 10. 2012 do konca leta 2013, torej za 5 četrtletij. Smo v razgovoru z vsemi velikimi odjemalci in predvidevam, da bomo v roku meseca ali še manj sklenili in podpisali nove pogodbe. Prve dobave bomo izvedli s 1. 10. 2012.«
Kdo so vaši proizvodni viri?
»Naš nabavni trg je v Avstriji na vozlišču v Baumgartnu oziroma na vstopni točki Ceršak. Imamo več dobaviteljev v ognju, z nekaterimi se dogovarjamo tudi za opcijo dobave na italijanski strani na vstopni točki Vrtojba.«
Gre samo za ruski plin?
»Nikakor ne. V bistvu se s konkretnim izvorom niti ne ukvarjamo. Nam je pomembno, kje ga prevzemamo, in to je v Avstriji ali v Italiji. Kako bodo energetski velikani tja prepeljali plin, je njihova skrb in prav je tako, saj so bistveno močnejši v pogajanjih s proizvajalci plina. Nam je pomembno, da imamo garancijo velikih sistemov, da bodo pripeljali plin do točke prevzema.«
Koliko je plinski trg primerljiv s trgom električne energije? Vam izkušnje s slednjim lahko kako pomagajo?
»Absolutno pomagajo v smislu, da smo podobno pot pri električni energiji nekoč že prehodili. Trg zemeljskega plina praktično v resnici sploh še ni zaživel in se bo še razvijal. To pomeni, da se bodo spreminjala tudi pravila. Trg zemeljskega plina je danes zelo podoben trgu z električno energijo v letih 2001-2002, ko so bile prenosne kapacitete dodeljene odjemalcem in ne trgovcem. Potencial za vstop novih igralcev je zelo velik ravno zato, ker je trg popolnoma nerazvit. Prepričan sem, da nam bodo pridobljene izkušnje zelo pomagale in bomo hitreje razumeli razvoj trga na plinu in bomo morda celo mi tisti, ki bomo narekovali tempo razvoja trga.«
Ste imeli pri vstopu na trg zemeljskega plina kakšne težave?
»Zaenkrat težav nismo imeli. Sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki, od Agencije za energijo do Geoplina-Plinovodi. Moram reči, da razgovori o sodelovanju potekajo zgledno in ne pričakujemo zapletov, je pa res, da so določena pravila, ki so v veljavi, nekoliko neživljenjska in jih bo treba spremeniti. Govorim predvsem na uvozni strani, o dodelitvi prenosnih čezmejnih kapacitet. To bomo sčasoma že izpilili, da bo postala zadeva bolj transparentna in do odjemalcev bolj prijazna.«
Kako vas je sprejela konkurenca?
»Po pričakovanjih. Reakcija konkurence – gre za podjetje Geoplin, ker smo se zaenkrat omejili na ponujanje na prenosnem omrežju, kjer ima Geoplin 100 % tržni delež – je zelo podobna reakciji konkurence pri elektriki: so precej jezni, da smo si drznili vstopiti na njihov vrtiček. Nam pa gre vstopanje na tuje vrtičke dobro od rok in se tega zelo veselimo.«
Kje so vaše prednosti pred konkurenti?
»Naša prednost, poleg pravega »timinga«, ki je pa je tudi za odjemalce res pozitiven v smislu prihrankov, je v tem, da imamo praktično desetletne izkušenj z delovanjem trga s tržnimi principi. Čeprav je elektrika nekoliko drugačna od plina pa Geoplinu ravno ta tržna usmerjenost najbolj primanjkuje. Po drugi strani pa ima danes Geoplin precej neugodne nabavne pogoje, kar je zanj velika cokla. To bo slej ali prej nekdo izkoristil in bolje, da smo to mi, kot kak tujec.«
Kakšno mnenje imate glede poroštva za blok 6 TEŠ? Kakšne bi bile posledice nepotrditve poroštva? (Pogovor je potekal 21. 6. ravno v času obravnave v državnem zboru, op. p.).
»Nepotrditev poroštva bi bil za HSE velik udarec. Ne glede na to, da je projekt slabo zastavljen, izjemno drag in temelji na predpostavkah, ki ne bodo nikoli realizirane, je ravno poroštvo tisto, ki projekt nesporno poceni. In če sedaj še ta instrument vzamemo, potem pa res nismo naredili nič. To, da je projekt zgrešen in se z njim ne strinjamo, ne more biti argument, da zaradi tega poroštva ne izdamo. Na koncu bosta tako ali tako garant država ali HSE. Kje pa je razlika? Saj je ni. Bo pa država dokapitalizirala HSE. Ne dajati poroštva in hkrati dovoliti, da projekt teče naprej, je višek neumnosti. Naj se torej vlada odloči: gre projekt naprej ali ne, in če gre naprej, potem absolutno le s poroštvi države. Vedeti je treba, da takega kredita slovenska (fosilna) energetika ne bo dobila nikjer več.«
Vladimir Habjan
Več v tiskanem izvodu revije Naš stik