Konec meseca marca je bilo v slovenski podporni shemi OVE in SPTE 3.861 enot s skupno nazivno močjo 412 MW. Proizvedene pa je bilo 7,6 odstotka več električne energije. Povprečna višina podpor je v tem obdobju znašala 118,53 evra/MWh, kar je nižje od povprečne izplačane podpore v enakem obdobju lanskega leta, ko je bila ta 119,38 evra/MWh. Vzrok za to je predvsem posledica nižjih višin obratovalne podpore v letu 2019.
Primerjava prvega trimesečja 2019 z enakim obdobjem v letu 2018 dokazuje obseg vpliva (in posledično tveganja) vremenskih razmer na izplačila. V prejšnjih letih so bili zimski meseci namreč sorazmerno stabilni in dokaj predvidljivi, toda prvo trimesečje v letu 2018 in 2019 je bilo zelo atipično in nestandardno glede na letni čas, saj je bilo lansko tromesečje izrazito hidrološko leto, letošnje pa izrazito sončno obsevano.
V primerjavi z letom 2018 je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta le pri sončnih elektrarnah zabeleženih več izplačil, in sicer kar za pet milijonov. In to kljub temu, da je višja referenčna tržna cena potisnila višine obratovalnih podpor navzdol. Proizvodnja sončnih elektrarn je bila torej kar za 86 odstotkov večja kot v enakem obdobju leto prej.
V obratno smer se je gibala proizvodnja hidroelektrarn, saj je bilo v prvem tromesečju letošnjega leta kar za 38 odstotkov manj proizvodnje, kar je pomenilo za milijon evrov manj izplačil kot v enakem obdobju leta 2018.
Kot že omenjeno, je bil v prvih treh mesecih največji delež podpor izplačan za sončne elektrarne, in sicer 37,16 odstotka. Sledijo SPTE na fosilna goriva s 33,90 odstotka, SPTE na lesno biomaso s 16,10 odstotka in bioplin z 8,15 odstotka.