V relativno kratkem času in z manj sredstvi do želenega cilja

Podrobno smo o tej temi pisali že pretekli teden, ko je spremembe in dopolnitve obravnavala vlada, zato bomo na tem mestu povzeli nekaj ministrovih poudarkov, ki se tako ali drugače tičejo energetike.

Kot je glavne razloge za spremembe pojasnil Zvone Černač, Zakon o graditvi objektov, Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakon o prostorskem načrtovanju sledijo ciljem, da se aktivnosti odvijajo na normalnejši način in v krajših rokih. Ti se tako skrajšujejo na 15, 30 oziroma maksimalno 60 dni. Ker roki do sedaj niso bili spoštovani, se uvaja dodatna sprememba, tako imenovano dosledno spoštovanje molka organa. To pomeni, da tisto, kar se ne bo zgodilo v roku, ne bo imelo nobene formalne teže, zato tega organi soglasodajalca pri postopku ne bodo smeli upoštevati.

Cilj prostorske zakonodaje je, da uporabnik oziroma investitor v relativno kratkem času z manj sredstvi pride do želenega cilja in, da lahko pod vnaprej znanimi pogoji zgradi svoj objekt.

Ko gre za projekte na energetskem področju, je pomembno, da se pospeši tisto, kar je v pristojnosti države, torej umestitev posameznega projekta v prostor. Torej projektov HE na spodnji in srednji Savi, plinovoda Južni tok in ostalih projektov, katerih vrednost v celoti presega nekaj milijard evrov in, ki se bodo izvajali skozi večletno obdobje.

Po besedah ministra gre za manjše spremembe zakonodaje, predvsem v tistem delu, kjer se je dosedanje izvajanje zakonodaje pokazalo kot neustrezno, in v delu, kjer so na ministrstvu ocenili, da brez sprememb zakonodaje ne bo mogoče v relativno kratkem času uveljaviti nekaterih rešitev prostorskega načrtovanja. Še posebej glede na razmere, v katerih smo in v katerih so dnevi, tedni in meseci zelo pomembni. Kot je še orisal, je trenutno v različnih fazah obravnave 70 različnih DPN, med katerimi je tudi eden, ki so ga začeli obravnavati že v letu 2001 in ga sedaj ministrstvo končno posreduje v vladno proceduro. Minister upa, da bo v naslednjih dveh tednih končno sprejet. Med obravnavanimi DPN so tudi prostorski načrti, ki določajo izvedbo pomembnih projektov na območju spodnje Save. Prejšnji teden je bil končno sprejet DPN za HE Brežice. Na ministrstvu se zavedajo, da je pred njimi zelo odgovorna naloga, a kljub temu si bodo prizadevali, da do konca leta v dokončno proceduro pripeljejo tudi DPN za zadnjo v tej verigi HE na spodnji Savi - HE Mokrice, kar bi se sicer moralo zgoditi že do leta 2008 oziroma 2009. Po besedah ministra se nekaj podobnega dogaja tudi pri mnogih drugih prostorskih umestitvah. Povsod se srečujejo z roki, ki ne omogočajo normalne izvedbe projektov, in to tudi tam, kjer so sredstva na voljo in tam, kjer gre za strateško pomembne projekte.

Minister Zvone Černač pa se ni mogel izogniti vprašanju glede državnega poroštva za TEŠ 6. Kot je povedal, je vlada na svoji tretji seji 23. februarja glede projekta TEŠ 6 povedala že vse. Sprejela je pet pogojev, pod katerimi je kljub povišanju vrednosti investicije na 1,3 milijarde evrov, še razumno sprejeti tveganje v obliki poroštva, če bodo ti pogoji izpolnjeni. Tako sedaj odločitev ni več v rokah vlade, ampak je v rokah poslancev državnega zbora. Po ministrovih besedah gre za pomembno in odgovorno odločitev, ki je ne bo lahko sprejeti. Zato je po njegovem mnenju prav, da se poslanci pred tem seznanijo z vsemi podrobnostmi tega projekta, saj očitno v preteklosti te priložnosti ni bilo. (pb)