V EU 25,8 milijona MSP predstavlja hrbtenico gospodarstva v EU. Zaposlujejo 88,7 milijona ljudi, kar znatno prispeva k zaposlovanju v EU in dodani vrednosti. Podjetja pa nimajo samo velikega ekonomskega pomena, ampak tudi okoljskega. Čeprav je njihov individualni vpliv majhen, je njihov kumulativni vpliv na okolje zelo pomemben.
Raziskava kaže, da 93 odstotkov MSP v EU izvaja vsaj en ukrep za učinkovito rabo virov medtem, ko jih šest odstotkov sploh ne ukrepa. V devetih državah članicah je vsaj deset odstotkov podjetij, ki sploh še niso ukrepala. Večina podjetij (42 odstotkov) izvaja pet ali več ukrepov, 31 odstotkov pa tri ali štiri ukrepe. Najpogostejši ukrepi so zmanjšanje odpadkov in varčevanje z energijo (oboje 66 odstotkov). Sledijo jim varčevanje z materiali (57 odstotkov), varčevanje z vodo (49 odstotkov) in recikliranje (48 odstotkov).
Raziskava kaže tudi, da 12 odstotkov MSP v EU proizvaja obnovljivo energijo na kraju samem, 23 odstotkov pa kupuje energijo od dobaviteljev OVE. Velika večina (85 odstotkov) MSP, ki so že izvajala ukrepe učinkovite rabe virov, načrtuje izvedbo dodatnih dejavnosti v naslednjih dveh letih. Med MSP, ki še ne izvajajo za učinkovito rabo virov, pa približno sedem od desetih (69 odstotkov) pravi, da izvedbo teh ne načrtujejo v naslednjih dveh letih.
Številke kažejo, da je 21 odstotkov MSP razvilo strategijo za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa in dosego podnebne nevtralnosti, štiri odstotke podjetij poroča, da so že podnebno nevtralni, 19 odstotkov MSP je odgovorilo, da nimajo vzpostavljene strategije zmanjševanja ogljika, vendar jo nameravajo definirati.
V raziskavi je 13 odstotkov MSP povedalo, da so v zadnjih dveh letih v povprečju v učinkovito rabo virov investirali več kot pet odstotkov svojega letnega prihodka Skupaj je v zadnjih dveh letih v tovrstne naložbe vsaj odstotek svojega letnega prihodka investiralo 38 odstotkov MSP.
MSP so poročali, da se soočajo z izzivi, kot so zapleteni administrativni ali pravni postopki (35 odstotkov) in visoki stroški (28 odstotkov), ki ovirajo izvajanje ukrepov za učinkovito rabo virov.
Med MSP, ki izvajajo ukrepe za učinkovito rabo virov, jih štiri odstotke pravi, da so ta dejanja v zadnjih dveh letih pomembno vplivala na zmanjšanje njihovih proizvodnih stroškov, pri 20 odstotkih so se stroški nekoliko povečali, pri približno četrtini MSP (24 odstotkov) pa zaradi tega ni bilo sprememb v proizvodnih stroških.
Med MSP, ki izvajajo ukrepe za učinkovito rabo virov, se jih 61 odstotkov zanaša na lastne finančne vire, 50 odstotkov pa na znanje svojih zaposlenih. Na zunanjo podporo se zanaša manj kot 23 odstotkov MSP.
Da bi jih pri bolj učinkovitem upravljanju z viri najbolj pomagala nepovratna sredstva ali subvencije, navaja 37 odstotkov MSP.
Zeleni izdelki in storitve imajo prevladujočo funkcijo pri zmanjševanju tveganja za okolje in pri zmanjšanju onesnaževanja in virov. Raziskava kaže, da 32 odstotkov MSP ponuja zelene izdelke oziroma storitve, 12 odstotkov jih to načrtuje v naslednjih dveh letih, 52 odstotkov pa ne ponuja zelenih izdelkov ali storitev in tega tudi ne namerava.
Podatki kažejo še, da ima nekaj manj kot štiri od desetih MSP (38 odstotkov) najmanj enega redno ali občasno zaposlenega za polni delovni čas na zelenem delovnem mestu.
Slovenija bi lahko storila več
Konkretni rezultati slovenskih MSP med drugim kažejo, da so najpogostejši ukrepi, ki jih izvajajo za učinkovito rabo virov zmanjševanje odpadkov (51 odstotkov), varčevanje z energijo (43 odstotkov) in varčevanje z materiali (38 odstotkov).
V zadnjih dveh letih je več kot deset odstotkov svojega letnega prihodka za ukrepe učinkovite rabe virov namenilo devet odstotkov podjetij, od enega do desetih odstotkov letnega prihodka 33 odstotkov podjetij, manj kot odstotek pa kar 55 odstotkov slovenskih MSP.
Številke kažejo, da je 16 odstotkov MSP razvilo strategijo za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa in dosego podnebne nevtralnosti, 12 odstotkov jih namerava to storiti, kar 66 odstotkov pa tega niti ne namerava. Osem odstotkov jih poroča, da so že podnebno nevtralni.
Največjo oviro slovenskim MSP pri izvajanju ukrepov predstavljajo zapleteni administrativni ali pravni postopki (30 odstotkov), sledijo visoki stroški (25 odstotkov) in kompleksne zahteve glede okoljskega poročanja (17 odstotkov).
Da ponujajo zelene izdelke oziroma storitve je navedlo 35 odstotkov slovenskih MSP, osem odstotkov to načrtuje v naslednjih dveh letih, 57 odstotkov pa tega sploh ne načrtuje.
Na drugi strani pa ima 40 odstotkov podjetij vzpostavljeno politiko podaljšanja življenjsko dobo vseh njihovih izdelkov, 20 odstotkov za nekaj njihovih izdelkov, pri 39 odstotkih podjetij pa nimajo vzpostavljene tovrstne politike.
Kar 53 odstotkov slovenskih MSP navaja, da bi pri bolj učinkovitem upravljanju z viri najbolj pomagala nepovratna sredstva ali subvencije, 16 odstotkov jih navaja, da bi bilo to svetovanje podjetju za izboljšanje učinkovitosti, prav tako 16 odstotkov pa, da bi bilo to svetovanje o možnostih financiranja in možnih virih financiranja naložb.
Pri vrstah pomoči so se s 54 odstotki uvrstile finančne spodbude za razvoj izdelkov, storitev ali nove proizvodnje procese. S 27 odstotki sledi tehnična podpora in svetovanje za razvoj izdelkov, storitev in proizvodnih procesov, s 16 odstotki pa so na tretjem mestu svetovalne storitve za trženje ali distribucijo.