Na območje Premogovnika Velenje so danes prispele prve testne količine premoga iz Indonezije, ki ga bodo zdaj preizkusili v termoelektrarni Šoštanj za morebitno dodajanje velenjskemu lignitu. Kot je znano, je slovenska vlada razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije in sprejela ukrepe in smernice za pripravo elektroenergetskega sistema, in znotraj njega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje tudi v času kriznih razmer. Pri tem je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna tudi usmeritev, da mora elektrogospodarstvo zaradi velikih tveganj in negotovosti, ki lahko vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, povečati strateške zaloge goriva, in sicer vse od naftnih derivatov do plina in premoga.
Glede na navedeno so se v HSE, Premogovniku Velenje in termoelektrarni Šoštanj lotili iskanja možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji, in sicer tako z dodatnimi aktivnostmi pri izkopu lastnega premoga kot s preučevanjem možnosti uvoza premoga. Zavedati se je namreč treba, da je v tako zahtevnem delovnem procesu, kot ta poteka v Premogovniku Velenje, nemogoče »čez noč« povečati proizvodnjo premoga. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta za izgradnjo dodatnih 6.000 metrov objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5.000 metrov na leto. Kot izpostavljajo v Premogovniku Velenje, pa so še v letu 2021 bile vse usmeritve pristojnih organov, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najpozneje do leta 2033 in znižati proizvodnjo premoga ter zmanjševati število zaposlenih, zaradi česar je danes še toliko zahtevnejše obrniti ta trend. Po strokovnih ocenah, tako letos kljub vsem naporom v Premogovniku Velenje v ne morejo preseči 2,7 milijona ton izkopanega lignita, kar pa ne zadostuje za potrebe povečane proizvodnje v TEŠ.
Ko je v letošnjem letu postalo jasno, da se bo energetska kriza najverjetneje zaostrila do točke, ki bo zahtevala večje varnostne zaloge in večje sprotne razpoložljive količine premoga, kot jih lahko realno zagotovi Premogovnik Velenje za obratovanje TEŠ, je skupina HSE posledično začela preučevati možnosti za dodajanje uvoženega premoga velenjskemu lignitu. Kot poudarjajo v Premogovniku, gre za začasno rešitev, saj, če bo sprejeta odločitev, da je treba v Premogovniku Velenje zvišati proizvodnjo premoga, se bodo tega tudi lotili, pri čemer pa potrebujejo vsaj tri leta, ker je treba predhodno pripraviti vse potrebno za nova odkopna polja.
Odgovor na vprašanje, kakšna naj bi bila nadaljnja strategija uporabe tujih premogov in biomase v TEŠ kot dodatek v velenjskemu lignitu, pa bo možno dati šele po opravljenih preizkusih testnih količin premoga, pri čemer pa naj ta delež ne bi presegal 12,5 odstotka energijske vrednosti.