Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 1,33 milijona evrov.
Vlada se je kot skupščina družbe Borzen seznanila z Letnim poročilom družbe Borzen za poslovno leto 2019.
Borzen je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 4,5 milijona evrov in odhodke v višini 2,9 milijona evrov. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je tako znašal 1,33 milijona evrov. Bilančna vsota družbe Borzen je ob koncu lanskega leta znašala 227,72 milijona evrov. Družba je 31. decembra 2019 izkazovala kapital v višini 5,82 milijona evrov in je bil za šest odstotkov višji kot v letu 2018. Dobičkonosnost sredstev je v letu 2019 znašala 0,7 odstotka, kazalnik dobičkonosnosti kapitala pa 23,6 odstotka. Konec leta 2019 je bilo v družbi 31 zaposlenih.
Na podlagi poročila je vlada podelila tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v poslovnem letu 2019.
Poleg tega je vlada je sprejela tudi spremembe in dopolnitve besedila Akta o ustanovitvi družbe Borzen.
Glede sprejema letnega poročila družbe vlada ugotavlja, da glede na trenutno dikcijo ni jasno, kdaj je letno poročilo sprejeto. Akt namreč določa, da Letno poročilo potrjuje nadzorni svet, kar glede na določbo 282. člena ZGD-1 pomeni, da je s potrditvijo nadzornega sveta letno poročilo sprejeto. Sedaj veljavni Akt pa določa, da letno poročilo sprejme družbenik. Zaradi jasnosti postopka v prihodnje, se besedilo spremeni. In sicer se zapiše, da »letno poročilo nadzorni svet obravnava ter izda obrazloženo mnenje k letnemu poročilu za skupščino«
Naslednje spremembe se nanašajo na sprejem Akta o ustanovitvi družbe. V obstoječem Aktu namreč ni izrecno določeno, da skupščina sprejme akt o ustanovitvi, zato se v 15. členu doda nova alineja »sprejemu akta o ustanovitvi družbe in njegovih dopolnitvah«,
Predlog ostalih popravkov/dopolnitev vsebinsko ne posega v besedilo Akta, temveč povzema primere dobrih praks primerljivih družb
Družba je predlagala tudi dvig zgornje meje za najem kreditov, za katere direktor ne potrebuje soglasja skupščine iz milijona evrov na dva milijona evrov, kar pa po mnenju Ministrstva za finance ni sprejemljivo, saj meni, da se z dvigom zgornje meje zmanjša nadzor nad morebitnimi dolgoročnimi krediti (tudi za financiranje investicij). Obenem pa opozarjajo, tudi na možnost
da se družba začne zadolževati v nižjih zneskih (drobitev zadolževanja), da bi na ta način obšla določilo, po katerem bi morali pridobiti soglasje skupščine. Na podlagi mnenja omenjenega ministrstva oziroma opozoril v Aktu o ustanovitvi družbe zgornje meje za najem kredita brez soglasja skupščine vlada zato ni spremenila.