Vlada včeraj predstavila dveletno delo

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob drugi obletnici vlade izpostavil, da je bila Slovenija pred dvema letoma v hudi finančni in gospodarski krizi, danes pa imamo politično stabilnost, stabilnost delovanja gospodarstva in stabilnost v drugih družbenih podsistemih, kar omogoča njihovo nemoteno delovanje.

Poudaril je, da je vladi v dveh letih skupaj z Državnim zborom in drugimi deležniki uspelo bistveno izboljšati stanje javnih financ. Spet smo država, ki gospodarno ravna z državnim premoženjem v korist državljanov, s tistim, kar državljani prispevajo z davki, ekonomično upravljamo, zmanjšali smo proračunski primanjkljaj, skupni javni dolg, povečali smo učinkovitost pobiranja javnih dajatev, uvedli davčne blagajne, storili marsikaj za preprečevanje sive ekonomije.

Tako na letni ravni v Sloveniji trenutno beležimo 2,7-odstotno gospodarsko rast, kar se odraža tudi v izboljšanih razmerah na trgu dela. Še naprej se znižujejo stroški zadolževanja države, bonitetna agencija Standard & Poor's pa je Sloveniji dvignila bonitetno oceno.

Sloveniji  je uspelo zmanjšati proračunski primanjkljaj s  5 odstotkov BDP v letu 2014 na 2,9 odstotka v letu 2015, pri čemer gre za najnižjo raven javnofinančnega primanjkljaja od začetka krize. Letos pa se skladno s sprejetim proračunom države predvideva nadaljnje znižanje primanjkljaja na 2,2 odstotka BDP. Zmanjšuje se tudi skupni davčni dolg, ki je konec junija lani znašal 1.401.045.160 evrov, konec letošnjega junija pa 1.345.449.681 evrov, kar pomeni, da se je v zadnjem letu znižal za 55.595.479 evrov oziroma za 4 odstotke. Spodbudno je tudi, da se število delovno aktivnih povečuje, brezposelnost pa je junija letos prvič po 6 letih padla pod 100.000. 

V zadnjih dveh letih se je tudi občutno izboljšalo stanje na podrtočju črpanja evropskih sredstev, saj je bilo na primer iz slovenskega proračuna za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, izplačanih največ sredstev v zadnjih desetih letih – v letu 2015 kar 916 milijonov evrov. Izvajanje je Slovenija zaključila na četrtem mestu med EU 28 in se konec leta 2015 uvrstila v skupino osmih držav članic EU, ki jim je še pred uradnim zaključkom programskega obdobja uspelo povrniti v nacionalni proračun maksimalen odstotkov sredstev – 95 odstotkov (od dobre 4 milijarde evrov razpoložljivih sredstev). Preostalih 5 odstotkov bo Slovenija prejela predvidoma leta 2018, ko bo iz Bruslja prejela potrjena zaključna poročila o izvajanju. V vladi ob tem ocenjujejo, da bo Slovenija to obdobje zaključila z maksimalnim izkoristkom razpoložljivih sredstev, ki so od 2007 do danes prinesla več kot 5000 uresničenih projektov in s tem številne uspešne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih.

V polnem zagonu je tudi izvajanje programskega obdobja 2014–2020. Odobrenih je že za več kot 650 milijonov evrov sredstev, kar je več kot 21 odstotkov vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo do leta 2023 (dobre 3 milijarde evrov). Do konca avgusta 2016 je bilo podprtih več kot 100 projektov, programov ali javnih razpisov, med drugim projekt izgradnje avtocestnega odseka Gruškovje–Draženci v znesku 63,5 milijonov evrov, 9 okoljskih projektov s področja odpadne in pitne vode, več programov, ki posegajo na področje dela z brezposelnimi, pripravniki in mladimi (npr. Prvi izziv, Projektno učenje za mlajše odrasle, Zdrav življenjski slog) ter več projektov in javnih razpisov s področja podjetništva (tudi socialnega), raziskav, razvoja ali inovacij.

Med dosežki s področja energetike pa vlada izpostavlja, da je letos stopila v veljavo Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki s priklopom naprave za samooskrbo na notranjo inštalacijo stavbe omogoča gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem pokrivanje vseh svojih potreb po električni energiji na temelju tako imenovanega neto merjenja električne energije. Sprejeta pa je bila tudi dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki pomeni krovni dokument za začetek izvajanja ukrepa energetske prenove stavb javnega sektorja.