Izpostavljeno

Vlada za leto dni zamejila tudi cene zemeljskega plina

Širok nabor ukrepov, ki jih je doslej sprejela vlada, je namenjen blažitvi posledic visokih cen energentov in predvsem pomoči najranljivejšim skupinam.

Vlada za leto dni zamejila tudi cene zemeljskega plina

Vlada je izdala še Uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema, s katero je določila najvišje dovoljene drobnoprodajne cene plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce. Uredbo, ki bo začela veljati 1. septembra letos in bo veljala do 31. avgusta prihodnje leto, je vlada sprejela z namenom lažje premostitve energetske draginje, ki je med drugim tudi  posledica zmanjšanih dobav zemeljskega plina zaradi ruske invazije na Ukrajino. Kot so zapisali na vladi, so tržne cene zemeljskega plina že od oktobra 2021 višje kot cene v prvi polovici leta 2021 in tudi glede na dolgoletno povprečje. Trenutne cene za slovenska gospodinjstva so sicer še vedno veliko nižje, ker temeljijo še na preteklih cenah. V Vladi ob tem ugotavljajo, da se cene za gospodinjstva med dobavitelji trenutno precej razlikujejo, tako da so dražje skoraj dvakrat višje od najcenejših, kar bi lahko pripeljalo do množičnejših zamenjav dobaviteljev. Poleg tega je več dobaviteljev uvedlo dražjo tarifo za nove odjemalce, medtem ko imajo stari še vedno nižjo ceno. 
Vlada je z namenom zaščite najranljivejših v negotovih razmerah izdala Uredbo o določitvi cen plina in z njo omejila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno za zaščitene odjemalce. To so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci, ki se oskrbujejo s toploto preko skupne kurilne naprave, pa tudi zaščitene skupine, kot so bolnišnice, dijaški in študentski domovi ter javni domovi za starejše. Med zaščitene odjemalce po veljavni zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh. Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo tako od septembra dalje najvišje dovoljene tarifne postavke za plin znašale 0,073 evra za kWh, za male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce pa 0,079 evra za kWh (brez DDV).

Gospodinjstva naj bi pri plinu na leto prihranila med 90 in 675 evrov

Vlada je poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, in sicer je sprejela 50-odstotno znižane stopnje trošarin in znižano stopnjo DDV na 9,5 odstotka. Na mesečni ravni bo po uvedbi regulacije tako povprečni gospodinjski odjemalec z letno porabo plina 10.730 kWh odštel okoli 96 evrov, povprečni skupni gospodinjski odjemalec z letno porabo plina 17.244 kWh okoli 154 evrov, socialna služba z letno porabo 100.000 kWh pa 927 evrov. Znesek povprečnega malega poslovnega odjemalca z letno porabo 25.393 kWh bo medtem znašal 235,5 evra na mesec. Tako naj bi povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, na leto prihranil od 90 do 130 evrov (okoli 10 odstotkov), tisti, ki imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov (oziroma od 13 do 37 odstotkov). Povprečni skupni gospodinjski odjemalec naj bi na letni ravni prihranil do 210 evrov (10 odstotkov), tisti s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa kar 1083 evrov (do 37 odstotkov). Precejšnji prihranki se obetajo tudi drugim odjemalcem in zaščitenih skupin, pri čemer naj bi povprečni odjemalec socialne službe pri najcenejših dobaviteljih na leto prihranil od 1390 evrov oziroma 11 odstotkov, tisti, ki je imel pogodbe sklenjene s srednjimi dobavitelji do 8710 evrov oziroma 44 odstotkov, in tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji pa celo do 3.590 evrov oziroma kar 55 odstotkov na letni ravni. Prav tako naj bi povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, na leto prihranili od 205 do 313 evrov oziroma 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov oziroma od 11 do 34 odstotkov.

Poziv pristojni ustanovam naj se pripravijo tudi na morebitne motnje z oskrbo električno energijo in zemeljskim plinom

Vlada je ob predstavitvi ukrepov tudi izpostavila, da se zaveda neobičajnih razmer na energetskih trgih, ki so posledica oživitve gospodarstev, zmanjšane dodatne oskrbe Evrope s plinom, manjše lastne proizvodnje in nerezerviranih dodatnih količin plina iz Rusije, ter manjše proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov kot običajno. Zato je z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi lahko nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, Plinovode in Agencijo za energijo zadolžila, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja. Podjetje Plinovodi pa tudi pozvala, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in pristojnim ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 povsem opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora. 
V luči morebitne potrebe po blažitvi učinkov regulacije cen, je vlada družbi Eles in Plinovodi hkrati pozvala, da pripravita analizo o možnem mehanizmu ugotavljanja upravičenosti do nadomestila podjetjem, ki bi jim lahko ukrep začasne kontrole cen električne energije in zemeljskega plina povzročil občutno škodo.

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.