Energetika

Vnovičen poziv k sprejemu sheme pomoči podjetjem zaradi podražitve energentov

Gospodarska zbornica Slovenije vlado poziva k čimprejšnjemu sprejemu dodatne sheme pomoči, ki bo zagotovila ohranitev ter konkurenčnost podjetij, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.

Vnovičen poziv k sprejemu sheme pomoči podjetjem zaradi podražitve energentov

Predsednik GZS Tibor Šimonka poudarja, da mora vlada nemudoma v skladu z dopolnjenim naborom orodij Evropske komisije pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije in dodaja, da je le tako mogoče ohraniti konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oziroma vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel. V GZS ob tem opozarjajo, da je bila vlada s prvo shemo pomoči, ki jo je GZS predlagala, prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece.
»Razmere bi bile danes manj alarmantne, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov, ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij, ki so tudi glede sedanjih dvigov cen energentov med najbolj izpostavljenimi. Omenjena Uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji, kot zadnji državi v EU, ni sprejeta,« pojasnjuje predsednik GZS Tibor Šimonka in izpostavlja, da sodijo slovenska energetsko intenzivna, še zlasti to velja za metalurška podjetja, po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti toplogrednih plinov med najboljše na svetu.
Kot pravijo na GZS, je Evropska komisija marca sprejela Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Dejstvo namreč je, da bodo imeli ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sprejete sankcije in omejevalni ruski gospodarski protiukrepi gospodarske posledice za celoten notranji trg. Podjetja, med njimi tudi slovenska, so lahko prizadeta tako neposredno kot posredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.

Vseh izzivov, ki jih aktualne razmere prinašajo, ni mogoče številčno ovrednotiti, kar državam otežkoča sprejem ustreznih ukrepov, namenjenih najbolj prizadetim podjetjem. Zato je treba rešitve iskati tam,  kjer je realno škodo mogoče objektivno izmeriti. To velja predvsem pri vplivu ruske invazije na cene na evropskem energetskem trgu, tako pri električni energiji in zemeljskem plinu. Ti izzivi so specifični za Evropo kot neto uvoznico fosilnih goriv. Alternativnih dobaviteljev zemeljskega plina (omejitev so količine in transportna infrastruktura) ni mogoče najti čez noč, zemeljski plin pa kot mejni energent pri proizvodnji električne energije vpliva tudi na dvig cen električne energije. Specifičnost izzivov, s katerimi se sooča Evropa, pomeni šibkejšo konkurenčnost proizvodnje, še posebej energetsko intenzivnih proizvodov – aluminija, jekla, stekla, papirja, cementa in druge. To se odraža v prevzemu tržnih deležev s strani proizvodov tujih tekmecev izven EU.
Tibor Šimonka ob tem še izpostavlja, da po okviru, ki ga je postavila Evropska komisija, Sloveniji konkurenčne države že sprejemajo podporne ukrepe. Zato tudi v GZS predlagajo, da tudi slovenska vlada nemudoma sprejme ustrezno shemo za podporo prizadetim podjetjem, ki jim bo nudila podporo v sedanjih zahtevnih okoliščinah poslovanja. (bj)
 

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.